4+40=44

To pa je naslov objave, kaj? V avgustu sta le dan razlike praznovala dva fina fantiča. Nečak Gal je praznoval 4 leta, njegov ati Gorazd pa 40. Od tod torej naslov objave. Oba sta prejela vsak svojo čestitko, eden se trenutno navdušuje nad Minioni, drugi že od nekdaj nad nogometom, Gal pa je poleg čestitke prejel še škatlo spominov, da bo imel podobno kot sestrica Iza.

Urška

Dobrodošli v leto 2020 z nečakinjo Izo!

31. decembra sem dobila prvo nečakinjo. Po nečaku Galu še njegovo sestrico Izo. Ljubka mala pupa se je hitro privadila življenju na tem svetu in 14 dni zatem smo se odpravili na prvi obisk. Obiski v porodnišnici Kranj so namreč namenjeni samo očetom, zato je trajalo malo dlje. Navdušena teta (beri jaz) sem razmišljala, kaj podariti Izi ob rojstvu, po premišljevanju sem se odločila za komplet, ki je vseboval odejico, čestitko, torbico za pleničke in vse skupaj zapakirano v škatlo, ki sem jo kupila in predelala, da je tvorila komplet. Z odejico sem imela največ dela, najprej s tem, da sem se odločila, kakšne barve uporabiti. Nisem želela klasično roza, zato sem se odločila za sivo-nežno roza, ki je bila res zadetek v polno. Prava krasotica. Ostale stvari pa so kar "padle skupaj". Krasno darilo za krasno pupo :)

Urška

Predpasnik za 60 let

Soseda me večkrat prosi za kakšno čestitko. Vedno ji z veseljem ustrežem, saj ne poznam človeka, ki bi bolj cenil moje delo oziroma bil nad njim bolj navdušen. Včasih pa si za svoje obdarovanke/obdarovance zaželi še kaj drugačnega. In tokrat si je zaželela predpasnik s pripadajočo škatlo, kamor ga bo lahko pospravila, namesto čestitke pa bo voščilo kar na škatli. Blago sva izbrali skupaj glede na obdarovankin stil in na koncu je darilo prav zažgalo. Res mi je uspelo, če se lahko malo pohvalim :)

Urška

Dež, morje, otok in še kaj

Deževni vikend je nalašč za ustvarjanje. Medtem ko so eni žal trepetali za svoje življenje in imetje, nam ni bilo hudega. Vodno ujmo smo komajda občutili. Na srečo. Kljub idealnim razmeram za ustvarjanje pa za to ni bilo časa. Bil pa je čas pred tem, saj je v soboto potekalo tradicionalno srečanje otočank v Dekanih. Zaradi dežja in poplav je veliko punc moralo srečanje odpovedati, a vseeno je bilo prijetno. Nič delavno zame, a zato bolj pogovorno. Po moje še nikoli nisem toliko govorila na srečanju. Saj ne, da bi pretiravala, a vseeno mi je tako najbolj ustrezalo. Nič delavnic, nič fima, nič, samo slinjenje nad izdelki in pogovor. Tudi paše. Čeprav se je zdelo, da bo srečanje krajše kot ponavadi, se mi kar ni dalo domov - zaradi naliva seveda :) Pa sem bila kljub temu odsotna cel dan. Za organizatorko srečanja sem pripravila škatlo za darilca:

Nedelja pa je bila dan za slavnostno kosilo, zato se je že od jutra na veliko peklo, kuhalo, pa kasneje tudi jedlo (in pilo). Za v.d. taščo sem poleg darilnega razvajanja pripravila še čestitko:

Prejšnji teden pa je nastala tudi čestitka za prijateljico, ki je praznovala včeraj. Meni je všeč :)


Imam še nekaj na zalogi, a to pokažem naslednjič :)
Lep teden vsem :)

Pisan nakit in še nekaj mini darilc

Dopust in prazniki so pravi čas, ko lahko dokončamo stvari, ki smo jih začeli. Pospravimo pod preprogo staro in začnemo z novim. Kmalu bo moj blog praznoval prvi rojstni dan. Točno 1. januarja letošnjega leta sem se odločila in vse svoje ustvarjanje zapakirala v ta blog. Če pogledam nazaj, sem ustvarila ogromno - se veliko naučila, dobila veliko spodbudnih besed in veliko dobrih virtualnih prijateljic. Hvaležna sem za vas! Prazniki pa so bili pravi čas tudi za dokončanje nekaterih ustvarjalnih projektov. Drugi me na to še čakajo, na primer albumi s potovanj. Jao, kdaj bo prišlo na vrsto to?
Danes pa pokažem še nekaj kosov nakita, ki so skočili skupaj zadnje dni:
najprej nekaj variant kombinacij s fimo pištolico:




Sploh nisem vedela, kako veliko lahko prileze iz take mini pištolice.
Pa še trije (bolj ali manj posrečeni) poskusi foto transferja:




Seveda pa nisem delala samo nakita. Nastale so tudi blazinice za bucike v všečni embalaži za stare mame:





To je vse, kar danes lahko pokažem. Jutri pa še o darilcih za moji najljubši ustvarjalki, pa posebna čestitka in morda še kaj :)

Zgodovina naših božičnih bazarjev

Navadno o šolskih zadevah ne pišem. Tokrat bom naredila izjemo. Povezala bom namreč šolo in ustvarjanje, kar pa tako ali tako sodi na blog. Eden vrhuncev šolskega leta na naši šoli je tudi božični bazar, ki smo ga letos organizirali že četrtič, v soboto, 12. decembra. Vedno se zelo potrudimo, to moram povedat. Tudi letos je bilo tako. Letos sem obiskala še dva šolska bazarja in ne da bi se pretirano hvalila, ampak naš je bil po kvaliteti izdelkov najboljši. Na to sem ponosna in tudi na to, da vsako leto sama z učenci pripravim izdelke, ki gredo v promet.

Pisalo se je leto 2005. Prvo leto, ko nismo vedeli, kako in kaj. Takrat sem z učenci prvič delala darilne škatle. Veliko jih je bilo, a premalo, da bi jih dobili vsi, ki so jih želeli imeti.

Zato smo se naslednje leto odločili za ponovitev vaje. Če se prodaja, zakaj ne. In smo jih izdelali še več. Imeli celo propagandno zasedbo. In spet so šle za med. Z učenci 2. razreda pa smo ob enem izmed nadomeščnaj delali lepe zimske čestitke.


Prišlo je že leto 2007. Še vedno se jih nisem naveličala. Ljudje so že spraševali, ali bodo spet škatle, tako da jih je bilo skoraj nujno izdelovati. To leto smo bili zelo produktivni. Z 9. razredi sem se lotila izdelave nakita, z manjšimi pa smo šivali vile in kuhalnice spreminjali v zvezdice in medvedke.



Leto 2008. Sem leta 2007 rekla, da je tokrat zadnjič. Da škatl ne bom več delala, pa ne zato, ker jih ne bi želela, ampak zaradi prostora, ki ga za toliko škatl nimam. Pa so prišli učenci in rekli, da bi radi delali nekaj z mano. Da bi radi delali škatle. In tako smo jih delali že četrtič. In že četrtič so bile hit. Zime, ne poletja.

Ko so se sušile, smo izdelali kar nekaj tabl za sporočila v obliki kravice, z manjšimi učenci pa smo izdelovali koledarje, šivali angelčke in voščilnice.


In letos? Trikrat lahko ugibate ... Ma kaj čem, tržni hit je pač treba ohranjat, za zraven pa vsako leto nekaj drugega. Tako je bilo tudi tokrat. Spet smo bili pridni. Na bazarju smo imeli najobsežnejšo stojnico, polno zanimivih izdelkov. Poleg klasičnih škatl še nakit iz das mase, blazinice za bucike in božično žito. Uspeh zagotovljen :)









In naslednje leto? Letos je bilo zadnje leto izdelave škatl ... no ja, teoretično, praktično pa ... kdo ve :)