Copati tretjič

Dve leti nazaj sem za mamo izdelala dvojne navadne copate, saj ne mara tistih z usnjenimi podplati, raje ima v celoti iz blaga. Po dveh, skorajda že treh letih nošenja so skoraj brez pet, zato je bil skrajni čas, da dobi nove. Malo Ikeinega blaga in voila, copati so tu!

Urška

Tri mične gospodične

Poleg tiste iz prejšnje objave so nastale še tri mične gospodične. Tri baletke. Sedijo na stolu in pogled kar nehote usmerijo nase, tako luštne so. Ker se mi je zdela izdelava tutu krilca s pomočjo vozlanja in elastike preveč zakomplicirana in dolgotrajna, pa čeprav brez šivanja, sem tokrat krilca zašila. In to je tisto, kar sem želela, saj je krilce izpadlo prav krasno. Zato bodo moja baletke še naprej nosile tutu krilca. Vsakemu je katera najljubša in meni tretja po vrsti z vijola krilcem. Pa vam?

Lep začetek tedna želim,
Urška

Mila Mila

Baletke me vedno znova očarajo. Nekaj časa jih ne delam, potem pa sem ponovno očarana nad njimi, kot bi "sčarala" čisto povsem novega. Ta je za malo, triletno Milo, in upam, da ji bo všeč. Je res mila, ime ji povsem ustreza. Se strinjate?

Lep vikend želim!
Urška

Kako sva postala lovca na zaklade?

Geocaching je moderna oblika iskanja zakladov z uporabo GPS sprejemnikov.
Beseda je bila skovana leta 2000 in združuje dve povsem navadni besedi. Predpona geo predstavlja naš planet, Zemljo. Beseda caching je izpeljana iz besede cache in ima dva različna pomena, ki zelo primerno opišeta to aktivnost. Prvotna definicija besede cache je pomenila začasno skrivališče orožja. Druga, novejša, definicija pa se nanaša na računalniško tehnologijo in pomeni računalniški pomnilnik (skladišče), ki se uporablja hitro za dostopanje do pogosto rabljenih informacij.

Razširjen po celem svetu geocaching lahko razumemo kot pustolovsko igro, zabavo ali šport. Nekdo skrije »zaklad«, škatlo z določeno vsebino, na svetovnem spletu objavi njeno lokacijo (zemljepisno širino in dolžino zaklada), drugi pa gremo na lov. Ko je zaklad najden, se je potrebno vpisati v njegov dnevnik. Najditelj svojo najdbo vpiše na spletno stran, kjer je sprva dobil informacije in koordinate o zakladu. Trenutno je v Sloveniji postavljenih preko 2000 zakladov, v svetu pa preko 2 milijona.

V škatli se poleg dnevnika in pisala nahajajo tudi različni predmeti, namenjeni za menjavo. Tistega, ki prvi najde zaklad, lahko resnično čaka presenečenje, sicer pa je že samo iskanje zaklada, ki nas popelje na kraje, katere sicer ne bi nikoli obiskali, nagrada. Obstaja osnovno pravilo pri menjavi, če nekaj vzameš iz škatle, moraš nekaj v njej tudi pustiti.

Tako sva postala iskalca zakladov tudi midva. Vsak zaklad je po svoje zanimiv, vsaka lokacija posebna, ena bolj, druga manj. Najbolj pa me pritegne to, koliko kotičkov, ki jih sploh ne poznaš, na novo spoznaš. In jih brez te igre mogoče nikoli ne bi. Včasih se mi dozdeva, da sem malo otročja, a kaj potem, glavno, da se imamo fino. Iskanje je zabavno, kot bi vedno znova in znova prejel darilo za rojstni dan.

V namen menjave drobnih predmetov sem izdelala te ljubke male sovice, ki zdaj že potujejo naokoli.

Urška

"Čajna" knjižna kazala in predelava stare svetilke

Mojim "punčkam" vsako leto izdelam drobno pozornost. Letos sem tuhtala in ker zadnje čase spijem ogromno čaja, je šlo razmišljanje v to smer. V najlepši trgovinici v mestu Mačkor Dijor imajo tudi "raztresene" čaje, zato sem kupila vsaki nekaj čaja, okrasila pa sem jih s knjižnim kazalom v obliki šalčke, ki kar kliče po svoji knjigi v teh dolgih zimskih večerih.

Takole pa izgleda moj knjižni kotiček s predelano staro svetilko, ki je že skoraj romala v koš, a sem jo rešila, ji zamenjala kolobuček, tako da zdaj ponosno kraljuje v mojem knjižnem kotičku in je spomin na pretekle čase v tej hiši.

Urška

Zajček Dolgoušček

Po pregledu arhiva sem ugotovila, da vam še nisem pokazala dva zajčka, ki sta nastala že v letu 2014, a sta se izmuznila objavi. Oba že veselo grizljata korenček pri novih lastnikih, zato upam, da kmalu dobita naraščaj :)

Lep začetek novega tedna!

Urška

Mehak Miklavž

Miklavž je že mimo, a jaz ga vseeno delam. prvič. Čisto na novo in čisto pozno. Januarja :) A zgodba gre takole: babica je dobila drugega vnučka točno na Miklavža, zato mu je želela podariti mehkega Miklavža, a ker ga pri nas ni dobila, sem ji priskočila na pomoč. Nikoli prej ga nisem delala, a toliko izkušanj zdaj že imam, da sem malo poizkušala, malo kombinirala, kakšno stvar tudi naredila preveliko in jo popravljala, a končni izdelek je mehak Miklavž, dobrosrčen možak, ki bo delal družbo Lipku, ki pa ga je podarila babica prvem vnučku, ki se je rodil med svetovnih prvenstvom v košarki. Super ideja in spomin za večno :)

A ni čisto za pohrustat??
Lep vikend!
Urška

Pika Nogavička 2.0

"Prenovljena" Pika Nogavička je nastala že v lanskem letu, a je še nisem pokazala. Nekoč davno sem jih že delala, a sem se odločila, da potrebuje prenovo. Še vedno je pisana kot ponavadi, z dvema različnima nogavicama, a dobila je haljico, ki je prej ni imela. Meni je še bolj ljuba kot prej :) Le gospod Ficko se je izgubil neznano kam :)

Urška

Najbolj prisrčne lisičke

V iskanju zamisli, kaj bi lahko obesila na knjižna kazala, ki jih imam, sem naletela tudi na lisičke, takšne in drugačne. Malo sem risala, preizkušala in rezala in nastale so te prikupne lisičke iz filca, nekaj lepljene in nekaj zašite, ki se odlično prilegajo v knjigo oziroma kukajo iz nje. Kaj pravite, so vam všeč?

Lep teden želim,
Urška

30 in 60 let :)

Med prazniki sem izdelala še dve okrogli voščilnici (ne dobesedno). Prva za arhitektko (zahteva je bila, čim bolj minimalistično, a bolj ne znam :), druga za novopečenega 60-letnika.

Še posebej prva mi je blazno všeč :)
Urška

Moji recepti in nekaj za obliznit prste

Zdaj, ko imam "svojo kuhinjo", tudi več eksperimentiram. Kako fino je packat, brez da bi ti drugi gledali pod prste. Pravi užitek. Zato sem med prazniki naredila svojo prvo potico (skutino), drugo potico (makovo), prvič germknedle, prvič boranjo in prvič segedinar. Ma, se sliši, kot da smo kar naprej jedli :)
Moji recepti, tisti preizkušeni, pa potrebujejo svoj "dom", zato je nastal tale preoblečen zvezek, kmalu pa za darilo še drugi.

Med prazniki je ata praznoval 60 let, zato rožčasta torta. Bila je vanilijeva, a ne preveč posrečena, saj se vanilijeva krema ni dovolj strdila in je bila bolj "plavajoča". A okusna je bila, zato je ni več :)

Pa še potička in germknedli za dokaz :)

Mmmm, so bili dobri :)

Urška

Srečno 2015!

Leto 2014 je bilo ... grenko-kislo. Na splošno je bilo mirno, brez večjih pretresov, a vseeno ni bilo pretirano pozitivno. Ali pa. Kakor se vzame. Končno sva na svojem, kar je največji dosežek tega leta. A cena za to bi lahko bila tudi tragična, očitno imamo angela nekje tam zgoraj, ki nam je porušil le del hiše, nas pa pustil zdrave in brez prask. A vseeno bi želela od leta kaj več. Tisto piko na i. Na splošno lahko rečem, da mi nič ne manjka, a največja želja ostaja neuresničena. Mogoče to leto?
Takole sem okrasila čisto mojo smreko. Izdelala sem približno 40 angelčkov ter dodala rdeče kroglice. Še vedno jo vsak dan občudujem in zdi se mi, da lepše skorajda ne bi mogla imeti.

Naj bo leto 2015 po vaši meri!
Urška