Še sveža od steklarja ...

... je ta kaligrafska slika, narejena po naročilu. Spet sem malo vadila gotico, pa iluminacijo, in uživala pri picajzlastem delu. Žal ni naročil veliko, pa ne vadim toliko, kot bi morala :) Končni izdelek mi je zelo všeč:) upam, da bo naročnici in prejemnici tudi ;)

Kič na tretjo potenco

Kot sem omenila že enkrat, na zalogi nimam nič. Nekako mi je najljubše, če vem, za koga delam, da skušam ujeti njegove oziroma njene barve, stil, okus. Ko te tako zlata Otočanka povabi k sodelovanju pri ustvarjalni tržnici, je malo panike definitivno prisotne. Daj kaj, kar maš na zalogi. Ja, kaj pa če ni nič konkretnega na zalogi?? Potem je potrebno pljunit v roke, pa na delo. Tako je v prejšnjem in v tem tednu nastajalo to, kar je na sliki. Nekaj knjižnih kazal, škatlic, beležk, pobasala pa sem še nekaj lanskih novoletnih voščilnic in blazinic za bucike, ki smo jih naredile velenjska trojica za srečanje v Velenju. Tiste, ki ste alergične na roza, rdečo, pisano do amena, kičasto torej, raje zamižite na eno oko. Ma če bi delala samo v svojih barvah, bi bilo prav dolgočasno. Raznolikost in raznovrstnost pa je prinesla ta pisan kupček reči in upam, da bo vsaj komu kaj všeč, da si bo zaželel to imet :) Drugače ne vem, kam bom vse to dala :)
Torej nekaj škatlic:

Beležk:

Pa knjižnih kazal:

Stare voščilnice iz zaloge:

In velenjske blazinice za bucike:

Kriza :)

Da spomini ne zbledijo ...

...in so lepo zapakirani, je nastalo še zadnje dejanje praznovanja 60-letnice tašče in tasta. Ko sem videla, da tašča hrani vse čestitke v navadni rjavi kuverti, sem vedela, da je čas za akcijo. Ker sem ji želela podariti še slike s praznovanja, je bila izbira logična - škatlica, kamor bo šlo vse s praznovanja + slike v predelanem kupljenem albumu za evro in še nekaj centov. Škatlo sem delala prvič. Uganke, kako lepo obleči notranjost, nisem uspela razvozlati, uporabila pa sem papirje in tapeto v rumeni barvi, ki se je že nekaj časa potikala po predalih. Na koncu mi je rezultat prav všeč. Podrobnosti pa itak noben ne bo gledal :) Glavno pa je, da je všeč prejemnici, ki bo lahko javno razkazovala slike v lični škatli. Zdaj je projekt 60-letnica dokončno končan in čakajo me že drugi projekti.

Ploden čestitkarski večer

Večkrat me kdo vpraša: Maš kakšno čestitko na zalogi? In rečem ne. Res nimam. Čisto nič. Kriza. Tako se je zgodilo tudi včeraj, pa sem se lotila čestitk. Malo, da si bo naročnica lahko izbrala, malo na zalogo. Še vedno praznim škatle, pa se nekako nič ne pozna, še vedno porabljam ostanke scrapbook papirja, gumbe, razcepke, tega se je nabralo. Če več porabim, bom več lahko kupila.:) Rezultat večernega igračkanja pa so tu:

Praznim zaloge ...

... gumbov. Tokrat dve čestitki za dve prijateljici, ki praznujeta v septembru. Nič posebnega - igračkanje z gumbi :)

Dišeče praznovanje

V prejšnji objavi sem omenila, da me čaka še kar nekaj dela za današnje praznovanje 60. letnice tašče in tasta. Včeraj sem zato imela produktivno soboto 2. del. Ko je bilo vse končano, se mi je zdelo, da pripravljam najmanj za poroko :) Ampak uživala sem neskončno in tudi rezultat je (mislim, da) temu primeren. Najprej so tu napisi (sedežni red) za na mizo:

Posamezni kartonček:

Za majhno pozornost in v zahvalo, da so prišli, pa bo vsak dobil majhno vrečko s sivko:


Da pa se slučajno nebi dologočasila v preostanku sobote, sem si naredila še krilo za danes in pa naredila napolitanke za današnje kosilo. Ma sem bla pridna :)

60 bonbonov za 60 let

Še vedno sem pri 60-letnici tašče in tasta. Čeprav ne bo množičnega praznovanja, saj gremo le na kosilo, me čaka še kar nekaj dela. Poleg darila (ki bo bon, zato ne zgleda prav nič imenitno), sem se odločila, da naredim šopek iz bonbonov. 60 bonbonov za 60 let. Plus dodatek. Zataknilo se je že pri nosilu za šopek, saj nisem imela nič blazno primernega pri roki, kot je bilo to takrat, ko sem delala tega:

Zato je tokrat nastala LONČNICA z bonboni. Pa sploh ni napačna :)
Spredaj:

Ritka:

In še od zgoraj:

Mmmm, se bomo sladkali :)

Predelava s pridihom Provanse

Fino je, ko lahko krasno reč narediš le z malo truda. Tako je nastal ta albumček s slikami s poti po Provansi, ki sem ga podarila mami. Ni scrapbook album, ampak navaden album z vložnimi žepki za fotografije, a njegove platnice mi niso bile prav nič všeč. Da je album za en evro in nekaj centov postal nekaj posebnega, sem poskrbela z drobno predelavo, saj sem platnice pokrila s papirji v provansalskih barvah, dodala nekaj rožic, dodatkov, napis in krasen album je tu. Dodala sem fotografije, da spomin na krasno potovanje po Provansi nikoli ne zbledi.

Spominski album "Mojih 20 let"

Ni sicer trajalo 20 let, da sem naredila ta spominski album za 20. rojstni dan, ma packala sem ga kar nekaj časa. Nekje od maja. Rojstni dan je brat Jure praznoval julija, a del svojega darila bo dobil šele naslednji teden. Mojih 20 let je naslov albuma in zajema povzetek njegovega življenja do sedaj, dejavnosti, s katerimi se je ubadal, stvari, ki jih ima rad in podobno.
Scrapbook album sem delala tako, da sem za osnovo vzela črn šeleshamer, nanj lepila vse in še več, problem pa je nastal, kako to debelo reč zvezati. Na koncu je bil debel skoraj 10 centimetrov. Odločila sem se za ne najbolj ugledno varianto, to je staro registrator mapo (tadebelo), jo preoblekla, tako da mi je končni izgled všeč. Nekatere strani v albumu so bolj, druge manj posrečene, a vse skupaj bo lep spomin na prvih 20 let življenja.







































Še enkrat VSE NAJBOLJŠE, mali!