Spet dve dojenčkasti :)

Zadnje čase se mi dozdeva, da delam samo še dojenčkaste voščilnice. Pa mi ne gre tako dobro. Pač dojenlkat stil ni ravno moj stil - vedno bi rada dodala malo rjave, a verjetno dojenčki niso kakšni blazni ljubitelji rjave :)) No, tokrat se mi zdi, da mi je kar uspelo, sta mi obe voščilnici prav všeč - če bosta pa dojenčkom, bosta pa mamici povedali.
Prva dojenčkasta je (KONČNO) za Kiarinega Roka, ma je trajalo obupno dolgo, da sem naredila tole čestitke, ampak v življenju je par dni malo, s tem se tolažim:


Druga voščilnica mi je pa še bolj všeč - to je voščilnica za 1. rojstni dan prijateljičinega Andrejčka:

Notranjost:

Detajl:

In še skupaj s kuverto:

Always on my mind ...

Danes malo slovensko, malo angleško, ker je darilo namenjeno moji prijateljici v Franciji. Čeprav se ne slišiva zelopogosto, sva povezani z neko nevidno nitjo in zelo zelo podobni. Zato vedno, kadar se le ponudi priložnost, za "mojo" Isabelle kaj izdelam. Tokrat je to predelano Ikeino ogledalo, ki sem ga malo napacala - oblepila s scrap papirjem, dodala lesene rožice, pa malo razcepk, razpokajočo barvo - pa spet ta barvna kombinacija - očitno mi je usojena. No, tudi Isabelle ima rada rdečo, zato nisem toliko zgrešila. Meni je ogledalo neznansko všeč, upam, da bo tudi njej:

Detajl:

Pa še skupaj s čestitko (skoraj kilograma čokolade, ki je bila priloga darilu, žal ali na srečo ni na sliki:))))

Na vzhodu nič novega ...

Prav sram me je, kako dolgo nisem nič pokazala. Malo se ukvarjam z albumom (z lanskim potovanjem - do 2. julija mora biti gotov :)) drugače pa moja tišina ne pomeni, da ne bi nič počela, ampak so me zaposlovale druge reči - šolske oziroma irske, bolje rečeno. Zato tu nič kaj novega. Ker pa ima danes rojstni dan moja mama, je posebej zanjo nastala tale voščilnica - nič kaj preveč inovativna, tudi barve so klasične, a meni najljubše in nekako najbolj nevtralne, zato mi je rezultat zelo všeč - je pa to čestitka in hkrati mini shrambica za bone, ki jih je prejela:

Dobrodošel, mali mož!

Ravno na 3. obletnico našega Otoka je prišel na svet mali Uroš. Mici je Otočanka in Uroš je najmlajši izmed njene četice. V imenu kar nekaj Otočank, ki smo bile na srečanju, je posebej zanj nastala ta voščilnica:

DOBRODOŠEL, MALI MOŽ! NAJ BO TVOJE NEBO POSUTO Z ZVEZDAMI SREČE!

Kaligrafski poskusi

Vedno sem rada lepo pisala. Se spomnim poletij v osnovni šoli, ko sem prav prosila mamo, ali ji lahko kaj prepisujem. Danes se tako malo piše. Učenci pišejo kot kure, na plakate samo še lepijo sprintane stvari, prepisane iz wikipedije, lepopis izumira ... Škoda :) Ravno zadnjič smo z učenci 4. razreda delali knjigico. Izmislili so si zgodbo, jo ilustrirali, prepisali (na roke) na liste, sešili smo liste skupaj, naredili čisto taprave platnice. In smo delali večkrat po 2 uri, pa še doma so morali delati. Na koncu so ugotovili, da napisati svojo knjigo sploh ni hec. Eni so se seveda bolj, drugi manj potrudili pri lepopisu.
Sama sem si vedno želela obiskati kakšen tečaj iz kaligrafije. Na srečo sem obiskala že dva - učila sem se gotike in unciale, bila pa sem tudi na tečaju iluminacije (izdelave in krašenja inicialk). Ker sem natančna, dosledna, mi je vse skupaj zelo dobro šlo, je rekel učitelj :))) ampak je treba vadit. Hitro pozabiš poteze, potem pa moraš kukat v delovni zvezek. Na tem mestu pokažem nekaj izdelkov, ki sem jih ustvarila, od prvih (na začetku), do zadnjega, pohvale za Dodo. Ostalo pa si oglejte TUKAJ.






Nazadnje pa še pohvala za našo Dodo:

Srečanje Otoka zakladov v Logatcu

Uf, tale objava bo pa dolga. Včerajšnje srečanje našega otočka je bilo nekaj posebnega. Krasno je vedno, a včeraj je bilo prav magično. Praznovali smo namreč 3. rojstni dan otočka. Zatorej se je obetalo malo bolj slavnostno srečanje. Do Logatca je dolga pot, zato je bilo potrebno kreniti že zgodaj. Postanek pri Keti, kavica v Ljubljani, obisk Levčka in vožnja do Logatca - vse to je bilo potrebno opraviti do dvanajstih, ko se je srečanje začelo. Obetal se je kratek kulturni program, v katerem smo si pogledale filmček, ki sva ga pripravile s Fikus. Popravek: ki sem ga naredila jaz v 20 %, Fikus pa v 80 %. Krasno, krasno in še enkrat krasno je izpadel!!!!!! Videlo se je, da je Fikus uživala v pripravi filma, le čas jo je malo prehitel – a to se ni opazilo. Priznam, da sem potočila kar nekaj solz, ostale otočanke pa prav tako. To pomeni, da nam Otok vsem veliko pomeni. Kako lep občutek je to! Filmček pa je krasen spomin je in upam, da ga pogledam še večkrat.

In ker priprave na srečanje zahtevajo kar nekaj časa, se tudi na blogu v zadnjem tednu nisem kaj dosti razpisala, pripraviti je bilo namreč potrebno darilca, pohvale, pa še kaj. Ker se je bližal 8. marec, pa še Lidočka je imela vmes rojstni dan, je bilo dela še malo več.

Zato grem lepo po vrsti. Ne samo za moje punce z otoka, ampak tudi za ostale, ki so pomembne v mojem življenju, sem kar nekaj časa izdelovala blazinice za bucike, ki sem jim jih podarila ob 8. marcu. Zato, ker mi veliko pomenijo.

Blazinice za bucke so bile treh oblik: rožčaste ...

... jagodne ...

... in keltsko-križkarske ...


Njihova embalaža pa je bila prav tako dveh vrst: prve škatlice so bile klasične z okraski na vrhu, druge pa origami škatlice (a ne tako zahtevne kot tiste, ki nas je učila izdelovati Lea iz Memories):



Za srečanje je bilo potrebno narediti še darilo za Snežinko, organizatorko srečanja, ki sem ji podarila eno izmed blazinic za bucike, ter mačka v žaklju – rožčasti obesek, ki je prav tako malo podoben mojim blazinicam za bucke:


Pa še darilo za Fikus, našo slavljenko včeraj. Ker je tudi sama kofetarca, pa še rjavo barvo ima rada, sem zanjo naredila kofetarsko torbico. Prav krasna je izpadla in mislim, da bom naredila še kakšno. V njej se je skrival nakitkarski material za ustvarjanje.

Skupaj z Otočankami smo Fikus podarile ogromno fimo mase, ki je bila zapakirana v ogromno torto iz toaletnega papirja, ki jo je krasno skombinirala Snežinka, jaz pa sem bila zadolžena za izdelavo mega čestitke - in bila je res ogromna (večja kot risalni list papirja):


En perešček iz naše triperesne deteljice, kot rade imenujemo Mravljico, Lidočko in mojo malenkost, Lidočka, je 1. marca praznovala rojstni dan. Zato sva z Mravljico tuhtali in iztuhtali darilo. Timsko delo: jaz sešijem predpasnik, Mravljica pa izdela škatlo in voščilnico. Sicer sem imela v mislih drugačno obliko predpasnika, a me je ideja o »grozilnem« predpasniku prešinila kar naenkrat. In ker sem vedela, da ima Lidočka zdrav smisel za humor, se mi je zdela ideja izvrstna. In po mnenju ostalih na srečanju verjetno tudi, vsaj po komentarjih in odzivih sodeč. Verjetno tisti, ki jim bo Lidočka postregla s kakšno žgano pijačo, pa bodo zagledali njen predpasnik, ne bodo tako navdušeni:))

Zavito z voščilnico (delo Mravljice72:

Pa še dokaz (z dovoljenjem modela :)))):


To je bil šiviljski del priprav na srečanje, drugi del pa so bile pohvale, ki so jih prejele naše članice za posebne zasluge na otočku. Dodo je bila zadolžena za pohvale moderatorkam, jaz pa za ostale članice. Pohvale so izgledale takole:

In še detajl zunanjosti in notranjosti:



PS: Pripravila pa sem še eno pohvalo, in sicer naši Dodo, a o tem kdaj drugič, saj bom predstavila še moje druge kaligrafske dosežke :)

Projekt pomladi – album popotovanja po Boliviji in Peruju

Rada potujem. Fino je odpotovat, fino pa tudi prit nazaj domov. Še posebej, če je potovanje dolgo, si na koncu kar izmučen in pravzaprav bi potreboval oddih od počitnic. Ko pridem domov, pa se pravo »delo« šele začne. Prijetno delo, seveda. Potrebno je uredit slike, zmontirat film. Dela za celo leto, še posebej, če se tega lotiš na »moj« način. Sem pač staromodna in so mi še vedno najljubši stari klasični papirnati albumi in pika. Sej jih je fino pogledat tudi na računalniku, ampak vseeno se trudim, da iz vsakega potovanja dam razvit slike in uredim album. Kar nekaj se jih je že nabralo v letih, ko malo bolj intenzivno potujem. Seveda to niso scrapbook albumi, ker 800 slik, kolikor jih je bilo recimo iz potovanja po Indiji in Nepalu, niti pod razno ne grem urejat z vsemi dodatki, ki k temu pritičejo, ampak trudim pa se uredit fotografije na meni najbolj ljubi način. Za vsako daljše potovanje je tako že nastal en album, kjer so samo listi, potem pa sama lepim slike, dodatke itd.

Naslovnice albumov si lahko ogledate TUKAJ, ena najbolj picajzlastih pa je prav gotovo tudi letos najbolj aktualna irska:


Na potovanju po Indiji in Nepalu je bilo slik toliko, da ni zadostoval en album. Zato sta nastala dva. 800 slik, nimam pojma, koliko ur dela in približevanje scrap varianti. Tega se letos ne grem več. No, mogoče pa - bomo videli …
Oba albuma in naslovnica:



In nekaj malo bolj obdelanih strani:




Tako, potovanje po Boliviji in Peruju je že zdavnaj mimo in albuma še vedno ni. Zato je to PROJEKT POMLADI. Ker to ni samo prijetno delo, je pravi projekt. Spet je tu skoraj 800 slik, dva albuma, nešteto samolepljivih vogalčkov, pa material, ki sem ga prinesla s potovanja in potrebno se bo lotiti. Za začetek sem včeraj iz adigrafa izrezljala nekaj štampiljk rastja, ki sva ga opazila tudi na poti.

Torej, če se od zdaj dalje malo manj javljam, to pomeni, da sem zakopana nekje v albumu na poti po južni Ameriki.