SPREMEMBA
Sonce umika tople svoje žarke,
izginja svetloba mi s tega svetâ,
s seboj vključno jemlje svetle poudarke,
prostranstvo zagrinja temačna temâ.
Mesečina ponuja senčne lise,
išče oko privajene obrise.
Čeprav je v bistvu vse ostalo isto,
zelo tuj deluje drugačen kontrast,
zamazano je, kar bilo je čisto,
strah zamenjuje namišljeno oblast.
Kjer vid predstavljal je glavno vodilo,
zaznavno ostri se drugo čutilo.
Drevesa spoznavam po njih šelestenju,
bližnjo reko razkriva vlažen dotik,
vse kar bilo je spoznano v življenju,
prepoznavno je preko drugih oblik.
Odvzeta svetlobna je protekcija,
ponujena mi življenjska lekcija.
Ni komentarjev:
Objavite komentar