Zadnji teden smo prebolevali škrlatinko, tako da sem ustvarjala predvsem z Majem, da sem ga malo zamotila in ni gledal samo risank. Vam kakšno stvar pokažem naslednjič, ko jih poslikam. Tokrat pa eno darilce, ki je kar dolgo čakalo svojega slavljenca.

Moj mali nečak Rok je konec februarja dopolnil eno leto. Praznovanje smo zaradi virozic in dopustov tolikokrat prestavili, da smo prišli že skoraj do aprila. No, Rok je ob pomoči starejšega bratca svečko le upihnil in si temeljito privoščil kos torte ... ali pa če bolje premislim ... torta njega. Slavljenec je zabavo namreč končal kar v banji.
Ko sem sestro povprašala za namig za darilo za njenega Roka, mi ni dosti pomagala. Igrač da ima itak preveč, saj jih ima še od starešega bratca, za obleči tudi... Pa sem razmišljala. Za razliko od bratca, je Rok dosti bolj miren in rad raziskuje stvari, ne le pleza, teka in no ... nori. Pa sem se odločila za knjigico, ki ima veliiiike zavihke v njej, za njimi pa se skrivajo razna presenečenja, ki so taka, da se jih lahko potipa: kosmata, svetleča...
In ker iz svoje kože pač ne morem, sem mu zraven naredila še eno majčko, tako čisto unikatno, da bo samo njegova. Že pred časom sem na netu našla prikupno
abecedo z živalmi, ki me je prav čakala, da jo uporabim. Črko R sem sprintala na običajen papir, jo pobarvala kar z akrilnimi barvami, ker sem tako dobila res močne odtenke barv, potem pa pobarvano slikico poskenirala in sprintala na papir, ki se nalika na blago. Šele potem sem opazila, da ker sem glavo pobarvala z modro, izgleda, kot da bi bil ubogi petelinček že čisto brez zraka od silnega kikirikanja. Majčka je kot običajno kupljena v H&M.

In kaj naj sedaj z originalno slikico? Pa sem se odločila, da naredim veliko voščilnico. Te sicer niso moje področje in iskreno povedano, se jim pogosto ognem. Ko pa gledam na blogih toliko prekrasnih voščilnic me včasih čisto majčkeno prime, da bi se vseeno preizkusila. In v upanju, da enoletniki niso prezahtevno občinstvo, sem se je le lotila.
Za konec pa še en velik P za pomlad. Uživajte v njej.
Pozdravček do naslednjič,
Maja