Metulj

Metulji - od daleč so igrivo zapeljivi, približat pa se jim je treba prav previdno, da jih ne splašimo :)

Tako so me srbeli prsti, tako mamili papirji, ampak tokratno ustvarjanje je bilo en sam neuspeh. Pridejo takšni dnevi. Prva ideja se je izkazala za čudovito teorijo, ki se je v praksi spremenila v ponečedek. V drugo sem po nesreči razmazala motiv. *Vzdih* Potem sem dala osnovno zamisel v namišljeni inkubator, na mizo naložila krasilne prahce in poskusila v tretje! S toplotno pištolo in tehniko reliefnega krašenja s prahci. Še vedno je približek, ampak simpatičen približek :) Mar ni hec, kako nas kak dan prsti, materiali in misli ne ubogajo, kar ne povežejo se. Čeprav imamo v glavi natančno izdelan načrt, se na poti njegovega uresničevanja nekje nekaj ne izide.

Pravijo sicer, da gre v tretje rado, ampak mislim, da je s tem pregovorom že v osnovi nekaj narobe :)) Ker ga ljudje razumejo vsak po svoje. Ja, obstajata dve razlagi :) Sama sem ga vedno razumela v smislu, da nas neuspeh ne sme ustaviti, saj nam bo po ljudskih izkušnjah po dveh neuspelih poskusih v tretje uspelo. No, nekateri pa pregovor razumejo v smislu: če se je kaj zgodilo dvakrat, se bo pa še tretjič.

Ko sem voščilnico dokončala, se je za nov izziv izkazalo fotografiranje podlage, ki ni barvno kontrastna, poleg tega pa je še svetleča ... Z bliskavico v takih primerih ni kaj početi, zato je treba počakati na pravo dnevno svetlobo. A tudi ta s fotografije še vedno krade resnično bleščavo. No, ampak saj znamo razmišljat ustvarjalno, ne? :))