Pravljična hišica

Res je, da so vse otroške risbe nekaj posebnega, ampak najbolj me navdušuje stil petletnikov, ki so tako kot jaz nori na barve. Ste kdaj opazili njihove slike? Skupno jim je to, da uporabljajo nabolj žive barve, kombinirajo jih vsepovprek, natančno pobarvajo vse ploskve, slike pa so brez pravih perspektiv, razmerij ... jaz jih preprosto obožujem.


Od tu tudi ideja za mojo zadnjo das ploščico. Pa sploh ni bilo tako enostavno, kot se zdi, če si navajen risati ravne linije. Pa še nekaj sem ugotovila. Da sem postala res pravi dasoholik. Kako to vem? Ko sem po daljšem času spet odprla nov paketek das mase in je iz njega zadišalo po sveži das masi ... mmmmmmm :)

Sem pa pri izdelavi te ploščice prav uživala. Razmišljam, da bi še malo eksperimentirala v tej smeri. Kaj mislite? Obetavno, ali raje prepustim profesionalnim petletnikom?

Maja

Moja črnobela torbica

Že marca sem na netu našla enostaven brezplačen kroj za simpatično torbico, ki je bil kot nalašč za majhno darilce sami sebi ob vrnitvi iz porodniške v službo. Pa sem potem odlašala, pa ni bilo časa ... in torbica je zaživela šele, ko sem bila že spet v službi.



Za črnobelo varianto sem se odločila, ker poleti zelo rada nosim belo in jo pogosto kombiniram s črno. Je pa torbica tako majhna, da v njo spravim res le najnujnejše.

Z izdelkom sem še kar zadovoljna, žal mi je le, da nisem prej poiskala magnetka za zapiranje torbice in sem to malo drugače rešila. Če bi se še enkrat lotila, bi verjetno ročaj naredila čisto bel, ampak za popestritev garderobe je pa čisto fajn.

Sedaj moram pa nehati po netu brskati za brezplačnimi kroji, ker imam torbic res dovolj in se dragi nikakor ne srinja, da bi se malo na njegov del omare premaknila. Niti centimetra ne da ;)

Bodite lepo,

Maja

Vrečko? Ne hvala, imam svojo!

Joj, kako sem važna, ko na blagajni potegnem ven svojo novo torbo za nakupovanje.


Idejo sem pred kratkim dobila pri Marni, ki si je popestrila svojo nakupovalno vrečko iz blaga. Kroj sem našla na netu in je brezplačen Burdin. Je res noro enostaven, izdelek pa tako simpatičen, da sem nad njim enostavno navdušena. Za šivanje sem porabila manj časa kot za iskanje kroja. In če vas je kdaj mikalo, da bi se preizkusile v šivanju in še omahujete, je to to. Samo da znate naravnost šivati in preklopiti na cik cak, pa je.

Za izdelavo sem uporabila staro blago, ki ga je moja mami našla takorekoč na podstrešju. Nimam pojma čemu je bilo namenjeno, moder je bil v kosu, roza pa zašit v žakelj. Je pa blago zelo tanko in hkrati izredno močno in se nič ne razteguje. Čeprav barva ravno ni po mojem okusu in še premalo ga je bilo v eni barvi za celo torbo, sem ga v duhu recikliranja vseeno uporabila. Eno stran v roza, drugo v modri...

Ko je bila zašita, mi sprva sploh ni bila všeč. Potem pa sem na roza stran z barvami za tekstil narisala modre rožice in to je torbo nekako povezalo v celoto, tako da jo sedaj s ponosom potegnem iz torbice.

In sem že omenila, da ima notri skrit žepek, v katerega se torba spravi in jo lahko enostavno vtaknem v vsak žep ali manjšo torbico?


Nosite jo lahko v roki ali pa jo obesite čez rame. Pa še občutek je super, ker bom še dodatno zmanjšala porabo plastičnih vrečk, saj jo je tako enostavno nositi s seboj, pa manjkrat jo bom pozabila ker sem tako ponosna nanjo... Ja, vem, čisto preveč navdušena sem ;)

Bodite lepo, pa čim manj plastičnih vrečk porabite.

Maja

Rada imam...

Hali me je na svojem blogu izzvala, da z vami delim sedem stvari, ki jih imam nadvse rada. Mi je dala kar malo misliti, da sem na koncu le zožala svojo listo, čeprav je še toliko svari, ki bi jih morala dodati. Pa da ne bom samo naštevala mojih najdražjih, ki jih imam res rada do konca in nazaj, svojih prijeteljev in sosedov, ki bi vsi morali biti na tej listi, pa jih ne morem stisniti v sedem, sem se odločila takole.

Rada imam:

1. Besedico mami, kot jo zna nežno in sladko izgovoriti le moj enoletnik, ki je drugače pravi veliki kričač.
   
2. Branje pravljic pred spanjem s starejšim, ko se umit in v pižami stisne k meni, pozorno posluša vsako besedico, si ogleda vsako slikico in se končno umiri.
3. Objeme. Tiste iskrene, tople, mehke, ki dišijo po sladkem.
   
4. Barve. Tiste, ki jih zna ustvariti le narava: pisane, močne, včasih nežne drugič divje.
   
5. Morje. Pa ne tisto z gručami turistov, ko še brisače nimaš kam odložiti. Ampak tisto, na kakšnem oddaljenem otoku, v nepomembnem zalivu, kjer je samo moje in tako čisto, da vidim ribice, ki plavajo okoli mene in morske zvezde, ki se leno sončijo na dnu. Takrat se potopim pod gladino in uživam popolno tišino in pestrost barv na morskem dnu.
   
6. Čokolado v vseh oblikah, ampak res najrajši imam tisto temno, malce grenko, z vsaj 75% kakava.
   
7. Ustvarjanje in tale moj blogec. Ustvarjanje mi da trenutke, ki so samo moji in me polnijo z energijo, tale blog pa mi omogoča, da svojo strast delim in tako ustvarjalno rastem.

... in rada imam tale moj nasmejani in barvit portret, ki ga je že pred časom narisal moj starejši.

Al sem zafilozofirala, vem. Priznam pa vam, da sem kar malo radovedna, kaj bi na takšen seznam uvrstili Tanja in Saša.

Bodite lepo in imejte se rade, rade, rade.

Maja

Povštri, povšterčki

Obožujem jih! Pri nas jih je polno in gotovo niso namenjeni le dekoraciji. Uporabjamo jih za poležavanje, z njimi si podložim hrbet kadar sede ustvarjam na kavču, podložim ritko, kadar so tla pozimi premrzla za sedenje, z njimi se "tepemo", jih uporabljamo za otroški poligon, z njimi podložim otroški jogi, kadar so otroci bolni, da lažje dihajo... Tako, da jih res nikoli ni preveč.


Ko sem pokala za morje, je bil avto kot ponavadi premajhen za vse kar bi želela vzeti s seboj. Ker pa nikoli ne veš, če se bo našlo kaj časa tudi za ustvarjanje, sem na hitro pograbila eno prevleko za blazino, ki sem jo že pred časom kupila v Lesnini ter nekaj prejc. Vezla nisem že zeloooo dolgo, zato se mi je prav zaluštalo. Če vas slučajno zanima, zakaj prevleke nisem kar sešila, saj so sila preproste je odgovor zelo preprost. Skoraj nemogoče je dobiti blago v ustreznih barvah in materialu, v Lesnini na Brdu pa imajo res širok nabor prevlek, samo zeleno, ki sem jo iskala, so imeli v vsaj štirih odtenkih, ki so prišli v poštev. In sedaj bi mi lahko kaj plačali za tako dobro reklamo ;)

In tako sem na dopustu, ko sta po čudežu oba otroka hkrati spala, vbadala in vbadala nitko, dokler niso nastale tri rožice.

Sem prav uživala, ko sem spet vezla, vmes pa malo tudi ponergala, ker sem že pozabila, kako počasi gre to. Ampak z izdelkom sem kar zadovoljna in to bo prvi povšterček, ki bo namenjen bolj dekoraciji kot ostalim že naštetim aktivnostim. No, verjetno.

Sedaj se grem pa še malo crkljat med moje povšterčke. Bodite v rožicah!

Maja

Bonbonček dobi...

Na morju smo maksimalno uživali in komaj čakamo nadaljevanje avgusta. Ustvarjala ravno nisem veliko, ker je Črt ravno shodil in je že prepričan, da se lahko osamosvoji ... jaz pa za njim non stop tekam, ker se s tem žal še ne strinjam čisto, tako da je poskrbel za mojo rekreacijo.

Ko sem se vrnila, sem takoj letela na računalnik, kot pravi odvisnež in bila prijetno presenečena nad kar 20 komentarji. Hvala vsem, da ste se odločile sodelovati, hvala za lepe besede, ki ste jih napisale. Sem jih z največjim užitkom prebrala.

In ker vem, da vas najbolj zanima, kam bo stric poštar odnesel bombonček, kar k bistvu.

Kot obljubljeno, je žreb potekal točno ob 20 uri. Imena vseh sodelujočih smo prepisali na listke in spravili v stekleno posodico, da ne bo dvoma.


Častna naloga je pripadla Maju, ki je za ta pomembni dogodek že imel umite zobe in na sebi svežo pižamo. Malo je pomešal in z natančnim pincetnim prijemom ...


... izžrebal Alenko!


Alenka, čestitam! Upam, da ti bo ustvarjalni material prišel prav. Prosim sporoči mi naslov na mail, da ti ga pošljem.

Lepo bodite do naslednjič, ko vam pokažem edini izdelek, ki je nastal na dopustu.

Maja

Bonbonček za kreativne sladkosnede

Ra-ta-ta, moj blog je star točno pol leta! V tem času sem z vami delila 39 izdelkov, blog ste si ogledali skupaj več kot 4.000-krat in kar je največ vredno je, da sem v tem času ustvarjala več, bolje in z večjo strastjo, kot kdajkoli prej.



Vaši obiski, komentarji, nasveti in pohvale so v meni obudile tisto željo do ustvarjanja, ki je v času po faksu bila nekoliko potisnjena v stran. Prav boriti sem se začela za te urice in se jim ne nameravam kar tako odpovedati. Vem, da vse to ne bi bilo mogoče, če moj dragi ne bi bil tako razumevajoč in ne bi zastopil, da včasih posoda ali perilo lahko malo počakata in če malo slabše vidimo čez šipe, tudi ne bo konec sveta ... sem pa zato jaz toliko bolj zadovoljna.

S tem blogom sem stopila med vas, ki z menoj delite isto strast in občutek imam, kot bi naenkrat dobila en kup novih prijateljic, čeprav vas v živo še nikoli nisem videla. Da ne bom dolgovezila in boste ob branju tega posta že pošteno zehale, naj vam rečem le še hvala, da ste me spustile v svoj ustvarjalni svet.

In kot se spodobi za tako pomembno obletnico, jo bom pošteno proslavila. Za vas pa sem pripravila moj prvi ustvarjalni bonbonček. Kaj vse se v njem skriva:

• das masa
• komplet raznobarvnih lesenih perl različnih oblik
• komplet raznobarvni steklenih perl
• 7x po en meter raznobarvnih svilenih trakov
• 3x zaključek za ogrlice
• 10 lesenih ščipalk
• kupček raznobarvnih origami papirjev
• 1x fimo masa
• kupček raznobarvnih malih gumbkov
• in 5 lesenih pikapolonic za srečo.
  

Sedaj grem na dopust, ko pa se 15 junija vrnem, bom s pomočjo nepristranske žirije zvečer ob 20 uri izžrebala eno (ali enega), ki se bo lahko posladkala. Vse kar rabite storiti je, da pustite prijazen komentar pod tem postom, vesela bom vseh dobronamernih komenatrjev in nasvetov za naprej in seveda ne pozabite povedati naprej na svojih blogih, če ga imate.

Bodite lepo, jaz grem pa na morje :)))

Maja

Nori na torte

Ko je Polonap prijazno dala na razpolago dve od svojih umetnij, deklico s torto ter mafine, sem takoj vedela, da ju bom definitivno uporabila za izdelavo darila za mojo super sosedo in dobro prijateljico Majo. Maja namreč peče božanske torte. Prav nič niso nasitne in kako se šele topijo v ustih! Kos ni nikoli prevelik. In kar je najlepše, je, da nas zelo pogosto razveseli s kakšno. Ali na rojstnem dnevu, ali kar tako.

Odločila sem se, da kot vrhunska pekačica tort za rojstni dan zasluži unikaten predpasniček. Uporabila sem blago, ki mi je ostalo od torbe 2 v 1 in iz njega sešila predpasniček 2 v 1. Nosljiv je namreč na obe strani. Kroj je isti, kot za vse predpasničke do sedaj.

Ena stran je črtasta. Črte sem zadnji trenutek obrnila, tako da so navpične in povdarijo postavo, namesto, da bi jo razširile. Zakaj pa v predpasničkih ne bi smele biti tudi zapeljive, a ne. Dodatno sem s transfer papirjem nalikala še deklico s torto in Polonine mafine. Tu pa sem bila kar fino jezna, saj se mi je prvič zgodilo, da je barva rdeče črte nekoliko udarila čez transfer... Deklica je pa prav taka kot Maja: ima goste rjave lase in v rokah drži božansko torto.


S pomočjo Corela sem nato torto izrezala iz celotnega motiva (Polona, upam, da ne boš to imela za prevelik poseg v tvoje delo, ampak v tvojem pravnem tekstu nisem nič našla ;) in ga uporabila za izdelavo subtilnega "I love torta" motiva, ki sem ga s transferjem nalikala na drugo, vijolično stran predpasnika. Saj vem ... zakaj angleško, ko bi lahko slovensko. Ampak tukaj mi je tako res veliko bolj pasalo...

Za konec naj vam z Majinim dovoljenjem pokažem še nekaj slik njenih tort, ki vam takole obljubim ne bodo dodale niti gramčka. V katero bi raje zagrizli? V gusarsko...

... indijansko ...

... zaljubljeno...


... zasanjano...


Bodite lepo in naj bodo vaši dnevi čim bolj sladki, po možnosti s češnjo na vrhu.

Maja