Sonce - evforija in depresija

Obožujem barve. Močne, čiste. Gotovo ni težko uganiti, da obožujem Vincent Van Gogh-a, še bolj odkar sem v Amsterdamu videla njegove originalne slike. Kakšne barve! Čisto noro. Res vredno ogleda.

Ko ustvarjam in se potopim v barve, jih mešam, nanašam s čopičem ... takrat se umirim, v glavi ne razmišljam o tisočih stvareh... samo uživam. Zato mi ni nič čudno, da barve dejansko uporabljajo v terapiji, tako kot tudi risanje. Zame definitivno deluje. Ni nujno da takrat nastanejo vrhunski izdelki, ampak jaz se potem definitivno bolje počutim :)

Tako sta nastali dve das ploščici, ki oba izhajata iz iste ideje: mesto z veliko okenčki, ki ga greje toplo sonce.


Najprej je nastala das ploščica, ki sem jo poimenovala evforija. Na njej je vsega preveč, stili stavb se mešajo stari z modernim, barve norijo in za povrhu še sonce.

Ko sem jo naslednji dan gledala, nisem bila ravno najboljše volje in so mi šle vse te barve kar malo "na živce". Zato sem se odločila za bolj umirjen pristop, ki bi ga sedaj lahko poimenovala depresija. Samo kup sivih blokov in sonce nad njimi. Ampak čisto iz svoje kože pač nisem mogla in na koncu vseeno en blok iz sive prebarvala v živo rdečo, za kapljico optimizma.


Poskus tri gotovo še sledi in upam, da bo bolj uspešen od prvih dveh. Izgleda, da moram najprej počakati na pravo razpoloženje. Do takrat pa naj tudi vam tale bolj turoben dan napolni sonce in žive barve.

Maja

Mobile iz veselih ptic

Sem enkrat že obljubila, da pokažem, kaj sva z Majem ustvarjala med njegovo škrlatinko, ko sva nekako morala zapolniti čas. Izdelek ni nič zelo posebnega niti zahtevnega, ampak je pa prav simpatična popestritev za prostor.


Idejo za tale mobile sem dobila na polikliniki, kjer je bil Maj poleti na ultrazvoku. Nad mizo imajo namreč obešenega res ogromnega, z gotovo več kot dvajset pticami in je res fenomenalen. No, mi toliko potrpljenja nismo imeli, naredili smo jih le šest, ampak morda kakšnega dodamo še kasneje. Je pa super poživitev za Majevo sobico, saj plešejo že ob najmanjši sapici, če pa Maj pihne v njih, potem čisto ponorijo ;)

Če vas zamika, pa nimate pri roki nobene knjige za origami, sem za vas poiskala video z navodili za leteče žerjave. Dodatno boste potrebovali še laks ali tanko močno vrvico ter lahke palčke (jaz sem vzela kar tiste za ražnjiče), potem pa gradite v stilu drevesa.

Bodite lepo, naslednjič pa čisto zares ena das ploščica za srečo, ki se še suši.

Maja

Moja največja slika

Največja slika, kar sem jih kdaj naredila, je pobarvana stena v Majevi sobi. Nastala je pred dvemi leti, ko je Maj dobil svojo sobico in zanjo sem porabila kar tri vikende, čas med Majevimi popoldanskimi spanci.


Stil risanja Kravice Katke mi je blazno všeč in poleg tega jo je imel Maj takrat zelo rad. Motiv sem sestavila s pomočjo knjigice, ga najprej narisala na papir, potem pa kar s svinčnikom na steno. Če bi imela projektor, bi bilo lažje, a tudi tako je šlo. Potem pa veliiiko barvanja in mešanja barv.

Še eno leto, pa gre Maj v šolo in takrat bova tole sobico dobila midva z mojim dragim. In takrat se bo morala kravica posloviti, čeprav mi je že sedaj malo hudo. Bosta pa fanta dobila kakšnega dinozavra ali vesolje ... bom še malo počakala z načrti, da vidim, kaj bo aktualno.

Če gre Maj jutri končno v vrtec, bom končno dokonočala tudi nekaj das ploščic, da vam pokažem še kaj novega. Pozdravček do naslednjič,

Maja

Še tri leta pa bom polnoletna!

Tako se je sedaj že 15 letna Rebeka veselila svojega rojstnega dne. Hm, mislim, da jaz letos ne bom vzklikala, samo še pet let pa bom štirideset…

Za rojstni dan sem jo presenetila z majhno pozornostjo - ploščico iz das mase. Idejo je navdihnil en črnobel Majin izdelek, čeprav podobnosti na koncu ni skoraj nobene. Sem se pa spet poigrala s svetlečim lahkom in prelakirala vse razen bele in zelene, kar je naredilo lepe poudarke.

Medtem ko je ploščica nastajala, sem v mislih popotovala malo nazaj, v čas, ko sem sama imela 15 let. Uf, kar dolgo je že tega, ampak presenečena sem bila, koliko stvari se iz tistega leta spomnim:

• Končni izlet v osmem razredu. Iz Brnika smo leteli v Pulo, obiskali Brione, se kopali in Mojca je imela snežno bele kopalke, za katere smo ji bile vse malo fouš.
• Začetek srednje šole - prvi pravi plesi in žuri,
• prve simpatije, držanje za roke,
• prvi poljub.
  

Če bo Rebekinih 15 tako pestrih kot je bilo mojih, jo čaka res prekrasno, razburljivo leto.

Rebeka, upam, da ti je bilo darilo všeč in ti želim res nepozabnih 15.

Maja

Velika noč po otroško

Zakaj po otroško? Maj je spet zbolel, samo dva dni po prenehanju antibiotikov, se je bolezen ponovila... Pa tako smo se veselili pohajanja, vse plane smo že naredili. In namesto tega, sem ga skušala čim bolj zaposliti. To pa je včasih kar malo težko, če z eno roko kuhaš, z drugo skoraj enoletnika prepričuješ da se pod štedilnikom res ni pametno igrati in zraven pomagaš še ustvarjati. Niso ravno idealni pogoji, pa še otroci znajo biti malo "sitkani" ko niso zdravi.

Pri idejah kaj ustvariti za Veliko noč, sem bila tako zelo praktična:
1. da bo Maj sposoben narediti sam,
2. da bo enostavno a hkrati zabavno,
3. da bo čim dlje trajalo...

In tako je Maj letos med drugim ob zelo malo pomoči naredil piščančke (cofek iz volne in malo filza) in se sam domislil, kako jim narediti gnezda, da bodo lahko čepeli med vejami (enako kot cofki, samo da smo volno pustili na kartonu) ...

... in čisto sam pobarval vsa jajčka (pripravila sem mu različne barve, ki jih je z gobico nanašal na jajčka).

Z izdelki je bil zadovoljen, jaz pa tudi, da je le dan malo hitreje minil.

Lepo se imejte in uživajte ta praznični ponedeljek, kar ga je še ostalo.

Maja

R kot Rok - majčka in voščilnica za enoletnika

Zadnji teden smo prebolevali škrlatinko, tako da sem ustvarjala predvsem z Majem, da sem ga malo zamotila in ni gledal samo risank. Vam kakšno stvar pokažem naslednjič, ko jih poslikam. Tokrat pa eno darilce, ki je kar dolgo čakalo svojega slavljenca.


Moj mali nečak Rok je konec februarja dopolnil eno leto. Praznovanje smo zaradi virozic in dopustov tolikokrat prestavili, da smo prišli že skoraj do aprila. No, Rok je ob pomoči starejšega bratca svečko le upihnil in si temeljito privoščil kos torte ... ali pa če bolje premislim ... torta njega. Slavljenec je zabavo namreč končal kar v banji.

Ko sem sestro povprašala za namig za darilo za njenega Roka, mi ni dosti pomagala. Igrač da ima itak preveč, saj jih ima še od starešega bratca, za obleči tudi... Pa sem razmišljala. Za razliko od bratca, je Rok dosti bolj miren in rad raziskuje stvari, ne le pleza, teka in no ... nori. Pa sem se odločila za knjigico, ki ima veliiiike zavihke v njej, za njimi pa se skrivajo razna presenečenja, ki so taka, da se jih lahko potipa: kosmata, svetleča...

In ker iz svoje kože pač ne morem, sem mu zraven naredila še eno majčko, tako čisto unikatno, da bo samo njegova. Že pred časom sem na netu našla prikupno abecedo z živalmi, ki me je prav čakala, da jo uporabim. Črko R sem sprintala na običajen papir, jo pobarvala kar z akrilnimi barvami, ker sem tako dobila res močne odtenke barv, potem pa pobarvano slikico poskenirala in sprintala na papir, ki se nalika na blago. Šele potem sem opazila, da ker sem glavo pobarvala z modro, izgleda, kot da bi bil ubogi petelinček že čisto brez zraka od silnega kikirikanja. Majčka je kot običajno kupljena v H&M.


In kaj naj sedaj z originalno slikico? Pa sem se odločila, da naredim veliko voščilnico. Te sicer niso moje področje in iskreno povedano, se jim pogosto ognem. Ko pa gledam na blogih toliko prekrasnih voščilnic me včasih čisto majčkeno prime, da bi se vseeno preizkusila. In v upanju, da enoletniki niso prezahtevno občinstvo, sem se je le lotila.

Za konec pa še en velik P za pomlad. Uživajte v njej.
Pozdravček do naslednjič,

Maja