MŠPU 1. naloga 3D voščilnica

Kar strah me je pripraviti objavo po tako dolgem času.

Me je že skrbelo, da sploh ne poznam gesla.

Vstop je bil lažji, kot sem si predstavljala.

Vsekakor sem še živa.

Še vedno vas občudujem kako v tem tempu uspete poleg služb, 

gospodinjskih in drugih opravil, 

še ustvarjati prekrasne izdelke in še vse oblikovati za objavo. 

Kapo dol.

Jaz se že zelo veselim Male šole prazničnega ustvarjanja in si močno želim, 

da bom pridno izpolnjevala domače naloge.

Prva domača naloga mi je bila zelo všeč.

Tina HVALA.

Tako mi je všeč, da bom prav gotovo še kakšno izdelala v tem stilu.

Rojstnodnevna Ko me inspirira #63 MAVRICA

Saj ne morem verjeti, da mi bo ponovno uspelo sodelovati v 

Tininem in Vladkinem izzivu Ko me inspirira. 

Prav lep izziv sta izbrali. 

Le kdo se ne veseli mavrice...

Najprej sem se lotila pirhov oz. velikonočnih voščilnic.

Ker mi je ostalo kar nekaj mavričnih trakov, 

sem jih uporabila na rojstno dnevni voščilnici za prijateljico, ki praznuje te dni.

Voščilnico lepim v Tinino marčevsko galerijo in 

v rubriko izziva Ko me inspirira #63 Mavrica.

Upam pa, da bomo s skupnimi močmi le priklicali pomlad v našo zalo deželo...
Naknadno sem ugotovila, da lahko s to voščilnico sodelujem
v izzivu #206 EKO KRAFT PAPIR na Craftalinici.

ABRAHAMOVA za izziv Ko me inspirira #62 - LASTNI IZDELEK KOT INSPIRACIJA

Neumorni Tina in Vladka sta objavili že 62. izziv Ko me inspirira.

Bravo punci in hvala.

Kakšno srečo imamo ustvarjalke, 

da z nami delita vse vajine čudovite izdelke in nadvse uporabne ideje.

Po dolgem času se tudi jaz pridružujem izzivu z 

voščilnico za mojega domačega Abrahama.

Poleg voščilnice je dobil knjigo,

kjer sem zbrala spomine na njegovih prvih 50 let.

Bil je ganjen in presenečen.

Inspiracija za tole voščilnico sta pa tile dve:

Voščim vam vse dobro, pa upam, da se kmalu spet oglasim.

Voščilnica za lastno dušo ...

Najprej sem dobila naročilo za novopečeno abrahamovko in 

ker praznuje blizu mojega rojstnega dne, sem pomislila, 

da ima prav gotovo rada sivko, tako kot jaz. 

In me je zaneslo, da sem izdelala voščilnico, kot bi jo zase. 

Navdih se me je držal še za izdelavo voščilnice za mojo novo sodelavko, 

ki je te dni praznovala in smo ji pripravili  zanimivo presenečenje (24.6.).

Tako sta nastali dve voščilnici, ki sta nastali popolnoma po mojem okusu, 

zato se mi zdita primerni za Craftalničin izziv #189- Voščilnica za lastno dušo.

Tudi jaz kmalu praznujem svoj rojstni dan,

ki je nekje vmes med tema dvema  jubilejoma ;)

Je še kaj časa?

Je še kaj časa za ustvarjanje?

Je še kaj časa za druženje s starimi znankami?

Sploh ne razumem kako mi ne uspe več sesti za pisalno mizo in ustvarjati.

Sploh ne razumem kako sem nekoč pri dveh službah, študiju, pisanju diplome, sodelovanju v gledališki skupini, pevskem zboru, turističnem društvu, v župniji in še kje, uspela še ustvarjati, pisati svoj blog in branju blogov drugih izvrstnih ustvarjalk.

Danes mi nikakor to ne uspe.

Izdelujem voščilnice le še po naročilu in me je v dno duše sram,

 da še svojim najboljšim prijateljicam nisem izdelala voščilnic.

Saj ne morem reči, da nisem nič ustvarjalna, 

saj smo s krožkom ponovno  prinesli dve zlati priznanji 

z regijskega festivala Turizmu pomaga lastna glava

in zdaj pospešeno zbiramo hišna imena, saj bomo letos 

kar nekaj hiš opremili s starimi hišnimi imeni v naši občini.

Napadla me je posebne vrste lenoba. 

Po službi se ukvarjam samo še s Tonko, 

kaj preberem in grem s kurami spat, ker kaj več fizično ne zmorem.

Umirila sem svoje zdivjane konje.

Uživam v miru.

Zadovoljna sem, da lahko sedim na balkonu in ob petju ptičic pišem 

svojo seminarsko nalogo za katehetsko šolo.

Zadovoljna sem, da s Tonko greva do bližnje kapelice, tam posediva, 

se predihava in greva nazaj domov.

Zadovoljna sem,

da diham, 

da ponovno delam,

da nekam ponovno spadam,

da me nekdo pričaka doma,četudi je to psička,

da...

V bistvu se ne obremenjujem, da ne ustvarjam, 

da nisem več tako zelo pridna,

da mi je lepo.

Najbrž računam, da bo prišel še tisti dan,

ko se bom ponovno sedla za mizo med papirčki

in šablonami,

ko bom ponovno vzdihovala od navdušenja nad izdelki drugih ustvarjalk.

Samo hitim počasi...

to je to.

Zadnji dve voščilnici pa vednarle objavljam.

Slikani žal z mobijem,

ker sem ostala brez fotoaparata :(

Dober konec in slab začetek ali vse bo še dobro

Definitivno se štejem med  hvaležne in privilegirane ljudi.

V otroški reviji Mavrica sem zasledila sledeč zapis:

Če bi bili vsi prebivalci na tem svetu doma v vasi, 

v kateri bi živelo 100 ljudi, potem bi imela vas 57 Azijcev,

21 Evropejcev, 14 Američanov, 8 Afričanov.

V vasi bi živelo 52 žensk in 48 moških.

Med njimi bi bilo 30 belcev in 70 nebelcev,

30 bi bilo kristjanov in 70 nekristjanov, 

6 prebivalcev bi imelo 59% bogastva in vsi bi bili iz ZDA. 

Kar 80 bi jih živelo v revščini, 70 bi bilo neizobraženih, 

50 bi jih trpelo zaradi lakote in podhranjenosti, samo 1 bi imel računalnik in 

samo 1 bi imel visokošolsko izobrazbo.

Če imaš doma poln hladilnik, si oblečen, imaš streho nad glavo, 

si bogatejši kot 75% prebivalcev sveta.

Če bereš te vrstice, imaš izjemno srečo, 

saj nisi eden izmed dveh milijard, ki ne znajo brati!

Z Žigo sva skupaj tole prebrala prejšnji mesec, 

torej decembra.

Decembra se človek sooča z različnimi izzivi:

zaključkom leta,

obdarovanjem,

srečanjem s prijatelji in sorodniki, 

z oblikovanjem novih načrtov,

s čarobnostjo praznika Božiča-

rojstva luči......

Moj december je vedno kaotičen, 

v glavnem še v mejah dobrega okusa.

Zadnji december pa je bil zame še posebej pester, saj sem dobila službo-

v tajništvu žičnice Kanin.

Po skoraj 4ih letih smo končno ponovno odprli smučišče Kanin.

Zame in za premnoge domačine je to novo upanje.

In kar nekaj dni nisem mogla verjeti, da sem resnično dobila službo in 

da delam v krasnem timu.

Še veliko improvizacije je še,

a kjer je volja, ni nikakršnega problema.

Ponovno sem bila zmedena, 

po svoje sem se veselila, da mi je uspelo, 

a po drugi strani gledam svoja sinova, ki se tako trudita,

 da bi dobila kakšno delo in se sprašujeta o smislu življenja.

Žiga se je potolažil z zgoraj navedenim člankom,

saj ves čas pravi:

Jaz sem tisti, ki imam računalnik,

torej mi ni hudega.

In res...tudi meni ni hudega, a vseeno težko gledam TV o beguncih in lačnih,

težko gledam naravne nesreče v Italiji na obronkih, kjer sem lani romala,

nemalo sosedov in prijateljev nas je zapustilo za vedno,...

Da pa le ne bi slučajno  bila preveč srečna,

me je za dober teden polegla moja prva gripa po treh tednih krvavitev.

in joj, kako sem se smilila sama sebi.

In tako se obrača krog življenja,

zdaj gor in zdaj dol...

in vendar sem tista srečka jaz, ki imam od stotih edina računalnik....

in ne le računalnik...

imam mir,

varnost,

dom,

družino, zdravje (zaradi ene gripe, pa že ne bom jamrala),

 vero in upanje...

zato bo vse še dobro,

kajne?

Voščilnica, ki je nastala za sestro skavtinjo.

Lepim jo v Tinino galerijo, saj sem tudi tokrat uporabila njene šablone.

Za slavljence v decembru

Le kako naj pridem nazaj v ritem objavljanj?!

Nikakor ne padem nazaj v rutino, da bi objavljala svoje voščilnice.

No vsaj ta milost je, 

da vendarle še nekaj ustvarjam.

Nazadnje sem delala voščilnice za najine mame,

torej mojo mamo in taščo,

pa za nečakinjo, saj vse tri praznujejo decembra svoje rojstne dneve.

za nečakinjo

 za mojo mamo

za taščo

Izdelala sem tresočke, kot smo se naučili v Tinini mali šoli prazničnega ustvarjanja, 

ko smo se učili narediti prozorne tagce.

Žal sem zamudila izpit, tako,da sem ostala brez spričevala :(

Izdelala pa sme še dve voščilnici za okrogla rojstna dneva.

Ta voščilnica je veliko lepša v resnici

in ji fotoaparat dela krivico.

Tudi ta voščilnica je odpotovala na Koroško.

Ta pa je ostala na domačih tleh.

Težko bom izbrala katero naj dam v galerijo k Tini,

a vsekakor brez njenih pripomočkov jaz nikakor ne morem več.

Za mamo in nečakinjo na Koroškem

Moja stalna naročnica iz Koroške je rabila voščilnico za svojo mamo,

ki je praznovala 60.rojstni dan.

Voščilnica je v A5 velikosti.

Moja naročnica je prej stanovala v Celju in 

po pomoti sem ji tja poslala voščilnico.

Še sreča, da sem poslala priporočeno, 

da sem uspela priti do nje in iz Celja poslati na Koroško.

Potožiti se pa le smem, da je me je skrbelo, da je ne bom več našla

in sem si povzročila nepotreben stres.

Rabila pa je še voščilnico za svojo nečakinjo, 

ki je že dobila voščilnico od mene za svoj prvi rojstni dan.

Tudi tokrat ni šlo brez Tininih pripomočkov,

tako gresta tudi ti dve v galerijo.

za botrco

Naročilo se je glasilo:

"Nucam lepo voščilnico za mojo botrco.
Praznuje 70. rojstni dan in je zelo verna.

In tako je nastala tale:

Voščilnico lepim v Tinino galerijo,

ker sem tudi tokrat uporabila njene šablonce oz. izrezke,

 ki mi jih je izrezala Martina.

Mladina odrašča drugič

Jeseni veliko ljudi praznuje okrog mene.

Poleg mojega drugorojenca še moja prva dva nečaka.

Številne prijateljice.

Danes praznuje moja nečakinja (prva od vseh štirih)

svoj 18. rojstni dan.

Imava sicer zelo malo stikov, 

a sva na vezi (še sreča, da obstaja Facebook).

Angela (izgovarja se andžela) je en krasen deklič in

 letos sem bila hvaležna za posebno milost. 

Januarja, ko sem obiskala svojo umirajočo nono na Švedskem in

 sem k njej potovala z vlakom, ki se je pokvaril in sem se morala presesti, 

me je pričakalo najboljše presenečenje skorajda v življenju-

na vlaku sem srečala prelepo in prijazno dekle,

srečala sem Angelo.

Komaj sem verjela svojim očem.

Obe sva bili namenjeni k noni,

tako je moja pot do none postala bolj varna (da se nisem izgubila) in 

izredno prijetna.

Na Angelo sem lahko ponosna še, 

ker je v letu 2014 bila svetovna mladinska prvakinja v Jiu Jitsu,

seveda za Švedsko reprezentanco

.

Ta šport mi ni najbolj pri srcu,

predivji za punce, 

a Angela je izvem tatamija pravi angelček.

Sestrici, ki sta si tako različni in vendar zelo podobni,

obe sta moji nečakinji in obe sta dva prisrčna angelčka.

Zelo ju imam rada,

škoda le, ker sta več kot 1500 km oddaljeni od mene.

Nikakor pa ne smem pozabiti švedščine, 

saj le tako lahko komuniciram z vsemi petimi svojimi nečaki.

Mladina odrašča

Danes praznuje moj najmlajši in to že svoj 20. rojstni dan.

Jeseni praznujeta tudi še moji nečakinji in kar težko se sprijaznim, 

da so te naše male štručke že odrasli osebki.

Žal pa sta nečakinji zelo daleč in se poredkoma vidimo.

In potem se zgodi še žalostno dejstvo, da z eno nimam stike,

saj sem jih imela le preko svoje sestre, 

ki pa je zaradi enega nestrinjanja z mano, 

prekinila stike z mano.

Močno upam, da si bo nekega dne premislila in bova obnovili stike.

Svojemu sinu sicer nisem izdelala voščilnice, 

ker bi le ta obležala v tisti nehvaležni posodi, 

kjer konča marsikateri poskus.

Tako kot je obležal en del voščilnice, 

ki sem jo izdelala za nečakinjo

(srčno upam, da je voščilnica le prišla do nje).

Najprej je pisalo 4teen in jaz sem nad to idejo bila tako navdušena in 

sem  se z vso nestrpnostjo lotila voščilnice.

Še dobro, da sem pomislila na letošnjo letnico (2016), 

ko sem voščilnico vlagala v kuverto,

 da sem ugotovila napako, 

saj je nečakinja praznovala 15. rojstni dan in ne 14.

Na hitro sem zamenjala številko,

žal pa  ni tako posrečena kot s štirinajstico.

Odziva od nečakinje še nisem dobila

in zato ne vem, če jo je sploh dobila.

Naj se zgodi kakorkoli,

vedno, vedno bo v mojem srcu.

Ker pa sem uporabila (kot vedno) tudi Tinine šablone, 

voščilnico prijavljam v Tinino galerijo.

Upam pa tudi, da mi je ta današnja ura "viška" dala nov zagon,
da se vrnem v blogovski svet ustvarjanja in se bom uspela več družiti z vami.
Na tem mestu se opravičujem vsem krasnim ustvarjalkam za moj totalni mrk.
Ker ne komentiram vaše čudovite izdelke,
ne pomeni, da vas manj cenim, daleč od tega,
vedno bolj vas (!!!!), ker ste prave mojstrice v upravljanju časa in
prave mojstrice v ustvarjanju.
Jaz sem se pač nekje izgubila.
Upam, da se kmalu zares vrnem.

zahvalnica s pentljo

Nisem sem si mislila, da bo moja zahvalnica navdih Vladki  in Tini 

za nov izziv oz. pentlja na voščilnici, 

zaradi katere je bil razpisan izziv Ko me inspirira #53  Pentlja.

Mi je všeč. Tina hvala še za voščilo za srečno romanje.

Romanje je bilo letos bistveno bolj naporno v primerjavi z lanskim, 

a vseeno zelo navdihujoče in

 vsi smo srečno prispeli na cilj.

Pentlja je res zelo uporabna stvarca za voščilnice,

zato ni čudno, da je prijavljeno veliko število voščilnic na prej omenjenem izzivu.

Sama se pridružujem izzivu z zahvalnico z rdečo pentljo.

Ja že spet ;)

Kaj pa morem, če sem pa tolikim ljudem hvaležna.

Pa ne le ljudem, 

hvaležna sem cvetlici,

hvaležna sem kapljici vode,

hvaležna sem metuljčku, ki me obletava,

sončku, ki me po nosu žgečka,

modemu nebu,

lepi skladbi, ki me zaziba....

še in še in še in še bi lahko naštevala.

 Za zahvalnico sem uporabila Tinine pripomočke, 

rdeča pentlja pa je iz hrčkovega brloga.

Zato tudi to zahvalnico prijavljam v njeno oktobrsko galerijo.

Za ustvarjanje še ni veliko časa, ker še vedno urejam vtise in fotke z romanja.

Do tega trenutka  sem porabila že 12 ur, da sem fotke posortirala po dnevih.

Tudi letos bomo imeli predstavitve.

Za nas bo to kar zajeten izziv, saj smo lani bili tako posebno dobri,

da  bomo letos težko ustregli pričakovanjem.

Romanje in zahvalnice

Moja odsotnost na svojem blogem je pravi dokaz, 

da imam v svojem življenju novo strast,

to je romanje.

Čez pol ure grem ponovno z mojimi buškimi gamsi in

 še nekaj drugih odraslih skavtov na romanje v Assisi. Hodili bomo do Rima. 

Svoje romanje smo poimenovali "Od Frančiška do Frančiška".

Smo pa ves čas hodili.

Hodili smo od Ljubljane čez Gorenjsko do Svetih Višarij.

Pa od Svetih Višarij do Barbane po poti miru.

Hodili smo, molili, peli, pa spet hodili, molili, peli.

In me je popolnoma zasvojilo.

Zasvojilo me je, da lahko v miru opazujem svet okrog sebe, 

da srečujem vse prijetne ljudi,

da spoznavam vero in sanje drugih,....

in vsakič si rečem...

joj, kako je življenje lepo!!

Seveda pa smo mnogim hvaležni, zato sme vedno jaz zadolžena, 

da izdelam zahvalnice za vse naše gostitelje.

Nekaj zahvalnic je celo ušlo fotoaparatu,

a nekaj jih pa le lahko pokažem.

Takoel, zdaj se pa le še obujem, nadenem rutko in grem.

Dragi moji bodite lepo in mislila bom fejst na vas.

ps. še na hitro se prijavim v Tinino galerijo

Otroške voščilnice

Tokrat sem dobila dve naročili za otroške voščilnice.

Najprej za fantka MATIJA:

In še za punčko NEŽO

(žal pa je fotografija zelo slaba, ker je še vroča šla na pošto):

Prav gotovo je najbolj zabavno ustvarjati za otroke, 

zato sem zelo vesela, da sta Tina in Vladka 

za svoj izziv #53 Ko me inspirira izbrali tematiko OTROŠKO.

Ker pa sem uporabila Tinine pikapolonice na voščilnici za Matija,

pa jo prijavljam v avgustovsko galerijo.

Poletje - voščilnica za rojstni dan okrogla 40

Drage moje bralke,

sem obupala nad doslednostjo mojih torkovih objav.

Nikakor mi ne uspe uloviti nek ritem med službo in ustvarjanjem.

Ustvarjam le še po naročilu in po potrebi.

Ne razumem, kaj je krivo...

na leta se ne bi rada izgovarjala, 

nad pomanjkanjem materiala in idej se tudi ne morem izgovarjat.

Torej mi preostane le slaba lastna organiziranost.

Vikende res posvečam pohodom z mojimi skavti.
Prehodili smo Jakobovo pot od Ljubljane do Svetih Višarij.

Jaz sem 3 etape preskočila zaradi službe.

A tiste, ki sem jih prehodila, mi bodo ostale v čudovitem spominu.

Ostaja nam še zadnja etapa Poti miru, ki smo ji dodali še eno etapo Svete Višarje - Bovec.

Prvi vikend v avgustu bomo šli še na zadnjo etapo Oglej- Barbana,

seveda peš.

In kmalu bo september tu, ko bomo šli  Assisi-Rim.

in komaj čakam.

Na vseh teh poteh slikam tudi srčke in upam, da bom kmalu pripravila nov filmček s srčki.

Najbrž mi bo v najlepšem spominu le ostala moja prva daljša romarska pot- Dovadola- Assisi.

Zdaj pa le k voščilnici,
ki jo pravzaprav prijavljam na izziv #Jubilejni Ko me inspirira Tine in Vladke.

Voščilnico je naročila moja zvesta naročnica za svojo prijateljico, 

ki praznuje 40. rojstni dan.

Tudi moja naročnica praznuje na isti dan kot jaz in 

v začetku tega tedna praznujeva tako rekoč obe.

Zanjo sem naredila tako na hitro voščilnico,

mislim, da po njenem okusu.

Za obe voščilnici pa sem uporabila svoje stare zaloge materialov.

Torkova voščilnica (14) 30 rojstni dan

Naročnica je za svojo svakinjo naročila voščilnico,

ki naj vsebuje cvetje in je v vijoličnih in zelenih tonih.

Poskušala sem s packanjem, pa vidim, da bom morala še malček vadit.

Voščilnica mi tokrat celo všeč, najbrž zaradi poletno-pomladne barvitosti.

Še sreča, da imam Tinine šablonice in štampiljke, da je bilo užitek ustvarjati.

Tudi tokrat bom svojo voščilnico prilepila v njeno galerijo,

In kar verjeti ne morem, da gre mesec junij še svojemu koncu.

Torkove voščilnice (13) za novorojenčka in starša

Tale voščilnica je nastajala precej dolgo.

Najprej kot ideja v moji glavi.

Ko pa sem se lotila, da spravim idejo na papir, 

sprva nikakor ni šlo.

In ko ne gre, se pač preusmeriš na nekaj drugega in čakaš, 

da se muza vrne.

A sem kar čakala, čakala in čakala.

Pa me le naročnica kliče in reče:

"Prosim, vključi v čestitko še starša."

:(

pa se mi je podrl koncept, 

pa še časa je zmanjkovalo.

Starša sem enostavno vključila z imeni in 

tako sem rešila zagato.

Čeprav sem bila zadnjič srečna izžrebanka :)

 in

ker brez Tininih pripomočkov ne gre,

prijavljam tudi to voščilnico v Tinino junijsko  galerijo.