Živijo!
Ja, še sem tukaj. Pridno pregledujem novosti na ustvarjalnih blogih in cedim sline ob lepotah na njih, pa mi prsti enostavno nočejo natipkati kakšnega pametnega komentarja. Ja, kar se tega tiče, sem se grozno polenila.
Saj ne, da nimam nič novega za pokazati, kar nekaj izdelkov se je nabralo, katerih fotke čakajo na objavo. Bodo že prišli na vrsto.

Danes je na vrsti moj Harry. Harry Potter. Moja knjigožerska ljubezen/bolezen. Vesela sem, ne, ponosna sem nase, da mi je uspelo ohraniti tisti otroški delček moje duše, ki mi omogoča neznansko uživanje ob prebiranju tudi takšne literature, kot je Harry. Čeprav se sama sebi včasih zdim prav smešna, ko se zraven knjige na glas smejim ali pa mi po obrazu tečejo solze. In teh je bilo ob predzadnji knjigi kar nekaj. Ob zadnji pa še več. Kako mi je žal, ker Harryjevih novih prigod definitivno ne bo več, po drugi strani pa se veselim prihodnjih let, ko bom sago lahko ponovno prebirala v družbi z mojimi otroki.
Na letošnjem dopustu mi je nasmešek na obraz privabil gospod, ki se verjetno bliža petdesetim letom, ko je v družbi najstniških sinov prebiral eno od Harryjevih knjig. Prav oddahnila sem si in mojemu možu v smehu pokazala, da pa le nisem najstarejša, ki bere takšne knjige ;) In včerajšnji obisk kina me je razveselil, ko v dvorani ni bilo veliko mularije in sem lahko v ogledu filma uživala brez komentarjev izza mojega hrbta.
Danes pa sem še vedno krepko jezna na ustvarjalce filma. Ampak menda je tako po vsakem filmu o mladem čarovniku. Vedno pridem domov vsa razpenjena, kako so lahko tako priredili vsebino. Ampak res! Saj mi je jasno, da petcentimetrske knjige ne moreš stlačiti v dve uri in pol trajajoči film, ampak vseeno, da si grdo zraven izmišljat nove zgodbice in zaplete, haloooo. Saj je že obstoječih več kot preveč. No, pa nima smisla, da izgubljam besede o tem, film je vseeno super in komaj čakam konec leta 2010, ko v kinematografe pride polovička zadnje knjige.
V naslednjem mesecu nas čaka selitev našega najmlajšega iz posteljice v spalnici v veliko posteljo v otroški sobi. Komaj čakam. Upam, da bom spet lahko začela uživati ob branju knjig ob nočni lučki. Jih je na seznamu želja že toliko, da ne vem, kje bom začela. Zgodbe iz Narnije so gotovo nekje na vrhu seznama. Potem pa se bom spravila tudi h knjigam, ki menda bolj pritičejo mojim letom ;P Bomo videli.
Kakorkoli že, Harry bo vedno zavzemal posebno mesto na moji knjižni polici, navsezadnje ga zavzema že dobrih deset let.