Hladna testeninska solata

Noro, kako hitro se obrnejo letni časi. Zdi se mi, da smo komaj prišli iz letnega dopusta, pa smo že v hladnih zimskih dneh in nizkih temperaturah. Jedi in recepti, ki jih zadnje čase predstavljam na blogu, bi bolj sodile v vroče poletne dni, vendar pa ni nič narobe, če jih pripravimo tudi sedaj. Res pa je, da so nekatere sestavine takrat veliko boljše oziroma okusnejše, saj je takrat njhova sezona. Tudi današnjo jed lahko pripravimo kot samostojno glavno jed, vendar pa jo največkrat pripravljam za malico v službi.   Hladna testeninska solata paše v vsakem letnem času.

Kot sem že v prešnji objavi pri hladni kvinojini solati pisal, največkrat pripravljam malico za službo kar doma. Noben problem mi ni, da si zvečer vzamem nekaj miut za pripravo jedi, ki jo lahko drug dan nesem s seboj v službo in jo pojem za malico. Tisti časi, ko so se za malico jedli sendviči, rogljički, krofi, bureki, pizze, itd, so že zdavnaj mimo. Res pa je, da moraš biti takšen človek, da ti ni težko zvečer pripravljati jedi za drugi dan. Ljudje smo postali zadnje čase veliko bolj "komot" in je lažje iti v kakšno gostilno ali hitro restavracijo na malico, pa čeprav vemo, da si doma lahko pripravimo veliko boljše jedi, pa pri tem še malce privarčujemo.  

Juha iz rdeče leče

Sploh ne morem verjet koliko časa sem rabil, da sem ugotovil, da sploh ne objavljam receptov za jedi na žlico. Še ena zvrst več pri mojem preveč različnem repertoarju objav.  Vseeno pa menim, da si takšne jedi zaslužijo objave na mojem blogu, saj sem doma rastel z jedmi na žlico.

 

Prva na vrsti je gosta juha iz rdeče leče, lahko bi je rekli kar enolončnica, ki je v tem zimskem času vsaj 3 krat na mesec na našem  jedilniku.  Zakaj leča? Leča je zaradi svoje odlične sestave priporočljiva za vegetarijance, saj zadovolji vse potrebe po aminokislinah, prav tako pa zadosti vse potrebe po železu. Sestavljena je iz vlaknin, beljakovin, B vitamina, fitinske kisline, ogljikovih hidratov, mineralni snovi in majhnega dela maščob.  Z njeno uporabo lahko uspešno nadomestimo uživanje mesa.

Juha iz rdeče leče:

- 250 gramov rdeče leče

- 1 velika rdeča čebula

- 2 stroka česna

- 1 polna žlička začimbe curry

- 1 srednje pekoč čili (ali pol žličke mletega čilija)

- za palec debel 3 cm kos svežega ingverja

- 3 paradižniki (lahko tudi konzerva pelatov)

- 1,5 litra zelenjavne jušne osnove

- 2 večja korenčka

- sok polovice limone

- 3 žlice olivnega olja, sol in poper 

Kot dodatek peteršilj in žlička kozjega jogurta.

Najprej si pripravimo jušno osnovo. Najbolje, da jo naredite iz sveže zelenjave, obstaja pa bljižnica s kakšno zelenjavno kocko, katerih pa se ne poslužujem več. 

V večjem loncu segrejemo olivno olje in na njemu prepražimo nasekljano rdečo čebulo, da postekleni ter dodamo nasekljan česen, da zadiši.  Dodamo žlico currya, nasekljan ingver in čili ter pražimo cca 1 minuto, da se razvijejo okusi. Nato dodamo na majhne koščke zrezan paradižnik, vse skupaj dobro premešamo in dodamo rdečo lečo. Zalijemo z jušno osnovo in na srednjem ognju kuhamo 10 minut, vmes večkrat premešamo. Po 10 minutah kuhanja dodamo na kolute narezan korenček in kuhamo še 10 minut. S tem poskrbimo, da korenček ni razkuhan in še vedno malo zahrusta. 

Na koncu v lonec izstisnemo sok polovice limone, premešamo ter solimo in popramo po okusu.

 

Po serviranju lahko jed potresemo z nasekljanim peteršiljem ali koriandrom, pri nas pa dodamo žlico kozjega jogurta in malo peteršilja, zraven pa spečemo še kakšen kos polnozrnatega tosta. 

Odlična jed v teh mrzlih zimskih dneh!

Pita s paradižnikom, mozzarello in timijanom

Paradižnik, paradižnik in še enkrat paradižnik. Toliko paradižnika, kot letošnje poletje, pa še nisem pojedel. Če se ozrem nazaj, se mi zdi, da so bila naša kosila dveno obarvana vedno v rdečo barvo, poleg tega pa smo jedli še paradižnik v solati. Še na morju smo morali jesti paradižnik v solati, ker ni bilo nobene zelene solate. Zraven tega sta nas še obe babici pridno zalagali z domačimi paradižniki. Količine res niso bile tako velike, da bi se spravil delat domač ajvar ali paradižnikovo kašo, je pa bilo treba paradižnik skozi porabljat, da ga ne bi metali stran. 

In kaj storiti, če ti paradižnik že gleda iz ušes, ti pa se spraviš delat nekaj na hitro. Neke vrste snack varianto za popoldansko malico. 

Pogledaš v hladilnik, kjer je vedno zavitek listnatega testa, iz hladilnika vzameš  zavojček mini mozzarelle, na balkonu porežeš nekaj vejic svežega timijana in ne pozabiš narezati domač paradižnik. Iz teh sestavin nastane preprosta pita s paradižniki, mozzerello in timijanom. 

Za preprosto pito s paradižniki, mozzarello in timijinam potrebujemo:

- zavojček listnatega testa

- 10 manjših paradižnikov (seveda domačih)

- zavojček mini mozzarelle

- nekaj vejic svežega timijana

- sol, poper in olivno olje

 

Listnato testo položimo na papir za peko in s topo konico noža zarežemo (ne smemo prerezati) cca 1,5 cm od roba okrog celotnega testa. Z vilico prešpikamo testo, da se med peko ne dvigne. Mozzarello narežemo na manjše kose in jih razporedimo po testu. Paradižnik operemo, ga razpolovimo, solimo, popramo in pokapamo z olivnim oljem, nato pa ga razporedimo po testu. Pečemo v ogreti pečici cca 25 minut na 200 stopinjah, oziroma toliko časa, da testo po robih porjavi. Ko pečeno pito vzamemo iz pečice jo pustimo, da se rahlo ohladi, nato pa po njej potresemo malo svežega timijana in okrasimo z nekaj vejicami svežega timijana.

In kako izgleda pri nas doma, ko se spravimo k takšni snack varianti pite? V bistvu tako.

Ker gre za manjše paradižnike, se med peko ne izsušijo in so še dovolj mehki, ko zagrizemo v pito.

Paradižnik, mozzarella in bazilika

Poletje je moj najljubši letni čas, pa ne zaradi vremena in dopusta, ampak zaradi zelenjave oziroma sadja, ki ga je v tem letnem času v izobilju. Čeprav nekateri paradižnik štejejo k zelenjavi, pa je botanično gledano paradižnik sadje. Pregovarjanja o tem kam štejemo paradižnik je na spletu precej, odvistno pa je kako gledaš na zadevo. Zame ni nobene razlike, samo da je dober. Še najboljši je domač in pravkar nabran, če pa tega ni, pa je na vrsti slovenska blagovna znamka Lušt. Ker sem se zadnje čase malo oddaljil od "easy" receptov, pa tokrat čisto preprost recept, ki je objavljen že v precej različicah. Tukaj je moja izvedba zapečenega paradižnika, mozzarelle in bazilike. 

Lušt z mozzarelllo in baziliko v pečici:
- 4 večji paradižniki
- 4 kosi velike mozzarelle
- cca 25 večjih listov sveže bazilike
- olivno olje, sol in poper

Paradižnik operemo in narežemo na rezine debeline cca 5 mm ali več. Mozzarello narežemo na rezine debeline 2-3 mm. Liste bazilike operemo in osušimo. V večji keramični pekač izmenično zlagamo v obliki kroga rezine paradižnika, liste bazilike in rezine mozzarele. Nato naredimo še notranji krog in obložimo še sredino. Začinimo s soljo in sveže mletim poprom ter pokapamo z olivnim oljem. Pečemo v pečici 10 minut na 250 stopinjah.

 In LUŠT-no kosilce za dva je pripravljeno. 

Zraven še malo kifelčarja z rožmarinom in zelenjem mlade čebule pa je kosilo popolno.

Kam pa vi štejete paradižnik? Med zelenjavo ali sadje?

Testeninska solata s šparglji in češnjevcem

Na žalost imam zadnje čase preveč dela, tako da niti ne sledim več, kaj sem že objavil in katere fotke so mi še ostale za objave. Zato sem s tole objavo že zelo pozen, saj se je sezona špargljev že končala. Za tiste, ki pa jih kupujejo uvožene, pa je recept mogoče še vedno aktualen, če ne pa bo prišel na vrsto  naslednje leto.

Zadnje čase so mi postale ljube testeninske solate iz ajdovih testenih, ki ne vsebujejo glutena. Glede na to, da so bile kupljene testenine, nisem prepričan, da so narejene samo iz ajdove moke. Lahko pa naredimo domače testenine iz 100 procentne ajdove moke, potem pa smo sigurni, da ne vsebujejo glutena. Zamujen recept za preprosto testeninsko solato s šparglji in češnjevim paradižnikom.

Sestavine:
- 300 gramov ajdovih testenin
- 250 gramov špargljev
- 250 gramov češnjevih paradižnikov
- 1 šalotka
- trdi kozji sir
- sol, poper, olivno olje in balzamični kis

Testenine skuhamo, splahnemo pod mrzlo vodo in dobro odcedimo. Špragljem odlomimo spodnji leseni del, če so pa čisto sveži (nabrani zjutraj) kot so bili moji, lahko uporabimo kar cele. Šparglje na hitro skuhamo v vreli vodi cca 3 minute, nato jih odcedimo in jih narežemo na 2-3 cm velike kose. Češnjev paradižnik operemo in narežemo na polovice ali pa četrtine. V večji skledi zmešamo testenine, šparglje, paradižnik, nasekljano šalotko, solimo, popramo, prelijemo z oljčnim oljem in tremi žlicami balzamičnega kisa. Vse skupaj premešamo, nadevamo na krožnike in na testenine naribamo malo trdega kozjega sira.  

 Preprosto, hitro in okusno.

Mlade artičoke s česnom in paradižnikom

Danes nadaljujem z razvajanjem še z enim primorskim receptom. Kot sem že prejšnjič napisal, je prišel čas mladih artičok, katere kupujem na ljubljanski tržnici pri Gospodarju Sonca oziroma pri enem izmed najbolj prijaznih prodajalcev na ljubljanski tržnici gospodarju kmetije Žiber. Pri njemu ne boste našli po 50 različnih pridelkov kot pri ostalih prodajalcih, ampak samo sezonsko zelenjavo, po 5 do 6 različnih pridelkov. Trenutno je največ pridelka mladih artičok. To soboto sem zopet nabavil malo več kot kilo mladih artičok, zraven pa sem dobil še 2 artičoki, ki sta križanca med drugimi vrstami artičok. Artičoki sta lažji za očistit, saj se listi lepše trgajo in za čiščenje ne potrebujemo toliko časa. 

Za mlade artičoke s paradižnikom in česnom rabimo:
- 14 mladih artičok
- 200 gramov češnjevih paradižnikov
- 3 stroki česna
- 1 dcl malvazije
- polovica manjše limone
- 3 večje vejice peteršilja
- olivno olje, sol in poper

O čiščenju artičok sem pisal že v receptu mlade artičoke z lososom in kifelčarjem. 

Artičoke očistimo in narežemo na četrtine, ter jih do uporabe hranimo v vodi z limono, da ne počrnijo. Paradižnik operemo in ga narežemo na četrtine, česen olupimo in ga narežemo na tanke lističe, peteršilj pa sesekljamo. Artičoke odcedimo in dobro osušimo. V večji ponvi segrejemo olivno olje (2 žlici) in dodamo artičoke, katere na hitro prepražimo (cca 3-4 minute). Dodamo na lističe narezan česen in pražimo 1 do 2 iminuti, česen se ne sme prežgati. Dodamo na četrtine narezan paradižnik in zalijemo z 1 dcl malvazije. Pokrijemo s pokrovko in na srednji temperaturi dušimo 10 minut. Vmes večkrat premešamo. Proti koncu izstisnemo sok polovice limone (oziroma po okusu, da ne bo prekislo), solimo in popramo. Čisto na koncu dodamo nasekljan peteršilj in dobro premešamo ter postrežemo v globokih krožnikih. Celotno kuhanje traja 15 do 18 minut, v tem času morajo biti artičoke kuhane oziroma že dovolj mehke. 

Če imate radi okus podoben morskim jedem, je tole odlično kosilo za sladokusce.

 

Upam, da sem vas s tema dvema receptoma že skoraj prepričal, da boste poskusili pripraviti mlade artičoke.

Mediteranska solata s kvinojo in bulgurjem

V času mojega posta s sadno zelenjavnimi sokovi se je v naši kuhinji še vedno na veliko peklo, prav tako pa sem kuhal in pripravljal jedi za najino malo princesko. Tortice, ki sem jih naredil med postom, bodo predstavljene v prihajajočih postih. 9 dan mojega posta pa sem naši tamali pripravil mediteransko solato, katera mi je šla tako v nos, da sem se odločil, da si jo sigurno pripravim nekaj dni zatem, ko končam s postom. Mediteranska solata je prav primerna za vroče dni, čeprav jih letos še res nismo deležni. Največkrat si jo pripravimo kar celo skledo in nam to zadostuje kot kosilo. Tokrat pa sem si jo še malo ojačal z mešanico kuhane kvinoje in bulgurja in nastala je mediteranska solata s kvinojo in bulgurjem.

Za 3 dobre jedce zadostuje:

- lonček mešanice kvinoje in bulgurja (lahko naredite brez bulgurja in bo brez glutena)

- 1 velika kumara

- 250 gramov češnjevih paradižnikov

- 2 srednje veliki šalotki

- 15 kalamata oliv

- 100 gramov feta sira

- polovica limone

- sol, poper in olivno olje

Kvinojo in bulgur skuhajte po navodilu proizvajalca in ohladite. Jaz sem tokrat uporabil že pripravljeno mešanico, ki se je kuhala 12 minut v dvojni količini vode. 

Ko se kvinoja in bulgur hladita narežemo paradižnike na četrtine, nasekljamo šalotki, olivam odstranimo koščice in jih narežemo na rezine. Kumaro olupimo, jo narežemo na četrtine, odstranimo semena (sfiliramo) in narežemo na manjše koščke. Feta sir narežemo na manjše kockice. 

Vse sestavine zmešamo v večji posodi, solimo, popramo, izstisnemo sok polovice limone in prelijemo z olivnim oljem ter dobro premešamo. 

Po pravici povedano sem bil takrat že tako lačen, da sem si moral narediti malo skledico te mediteranske solate s kvinojo in bulgurjem, da sem lahko potem počakal, da je prišla moja iz službe na kosilo. Ker gre za preprosto jed, ki ni tako občutljiva in jo lahko uživamo toplo ali pa hladno, se mi zdi, da je primerna tudi kot malica, katero si bom večkrat nesel v službo. 

 

Kot sem že med sestavinami omenil, če želite solato brez glutena, potem dodajte samo kvinojo brez bulgurja.

Pira z mladimi bučkami in češnjevimi paradižniki

Kljub temu, da večkrat uporabljam pirino moko, pire kot žitarice še nisem pripravljal kot samostojne jedi oziroma priloge.  Danes pa sem si vzel čas za eksperimentiranje, saj sem si moral pripraviti kosilo samo zase, ker je bila moja cel dan odsotna. Pri pregledu hladilnika mi je bilo jasno, da bi poskusil s piro uporabiti mlado bučko in paradižnik češnjevec, katera sta še ostala v hladilniku. Zadeva je izpadla fantastično, tako, da sem se odločil deliti tole izvedbo recepta tudi z drugimi.

Za pripravo potrebujemo : 
- pol skodelice pire 
- 1 manjšo mlado čebulico
- 2 stroka česna
- 1 mlado bučko
- 10 češnjevih paradižnikov
- olivno olje, sol, poper, timijan

Piro skuhamo in odcedimo.

Skuhana pira.

Mlado čebulo in česen  nasekljamo, bučke narežemo na četrtine, paradižnike razpolovimo. 

V ponvi segrejemo olivno olje in na hitro prepražimo čebulo in česen. Dodamo narezano bučko, katero podušimo v  1 do 2 minutah,  nato pa dodamo kuhano piro. Solimo in popramo ter dodamo vejico timijana in vse skupaj kuhamo (pražimo) 1 minuto, toliko da se vse premeša in pira segreje. Ponev odstavimo iz štedilnika ter dodamo češnjeve paradižnike, katere vmešamo v jed, da se samo segrejejo in s tem je jed končana.

Pira z bučkami in češnjevimi paradižniki.

Da nisem jedel samo pire z zelenjavo, sem vmes v pečici spekel dva manjša lososova fileja, katera sem začinil s soljo, poprom, limoninim sokom in rožmarinom. 

Postreženo na krožniku z vejico sveže bazilike.

Tale recept bo v bodoče sigurno večkrat na našem meniju.

Malice v službah

Vsi vemo, da se v službah prehranjujemo bolj nezdravo kot zdravo. Na prejšnjem delovnem mestu sem se večinoma prehranjeval s sendviči, pizzami in bureki, česar sem se prenajdel.  Na novem delovnem mestu, pa imam to srečo, da  imamo prostor v katerem je manjša kuhnica s štedilnikom, s sodelavci pa smo si kupili še mikrovalovno pečico in pa manjšo električno pečico (<---  iz Hoferja).  Za malice si tako poskušamo večinoma pripravljati tople obroke, ker je zelo pohvalno, vendar pa nam to ne znese vsakodnevno. Potem pa je tukaj še popoldansko dežurstvo, ki je med 12 in 20 uro, kar pomeni, da je treba nekaj pojest za kosilo. Ker imamo v okolici delovnega mesta možnosti za kosila oziroma topli obrok zelo veliko, to ni problem, problem pa je v tem, ker za znesek denarja za prehrano, ki nam ga daje delodajalec, v današnjih časih ne dobiš normalnega kosila.  Vem, da bodo nekateri rekli, da smo lahko srečni, da vsaj dobivamo denar za prehrano, ampak če si navajen, da ob normalni uri poješ kosilo, je pa treba potem v službi improvizirat.

Ker se v službi vsi največkrat ukvarjamo s "peko"  (pa nismo slaščičarji ali kuharji po poklicu), smo ugotovili, da nam ni problem pripraviti še kosila.  Mene pa kuhanje veseli, tako, pa sploh nimam problema pripraviti kaj dobrega kar v službi, pa to še v času, ki nam je namenjen za malico. 

Ker v službi nimamo vseh kuharskih pripomočkov, si jih takrat skupaj s sestavinami prinesem s seboj. Danes sem imel popoldansko dežurstvo, zato sem se odločil, da si v službi pripravim polnozrnate  testenine s češnjevim paradižnikom. Vem, da tudi testenine niso glih najboljše za ljudi, ki večinoma časa preživijo v pisarnah (sploh pa ne  porcije, kakršno si jo jaz pripravim), ampak nekaj pa treba je jest.  Priprava mi je danes vzela dolgih 15 minut (pač nisem bil v svoji kuhinji), ampak stroškovno pa sem prišel pod dnevni znesek za  prehrano. Recept za te testenine je prav primeren za hitro pripravo, saj vsakemu, ki je malo vešč uporabe noža,  uspe pripraviti celotno jed v 15-20 minutah, potem  pa ostane še 10 minut, da lahko to v miru poješ.

Testenine s češnjevim paradižnikom

Danes pa recept za eno najboljših jedi, katero pri nas doma obožujemo. V tem receptu je kuhanja samo toliko, koliko časa se kuhajo testenine (v mojem primeru 8 minut). Če ste zares hitri, se da to jed  pripraviti v 10 minutah.

Za pripravo potrebujemo:
- testenine (v mojem primeru polnozrnati špageti Barilla)
- 400 gramov češnjevih paradižnikov (najboljše je, če so večbarvni)
- pest svežih listov bazilike
- 4 stroki česna
- sol, poper, olivno olje in žlica jabolčnega kisa

Sezona domačih češnjevih paradižnikov je že končana, zato se je treba zadovoljiti s tistimi, katere se dobi  v trgovinah. Jaz sem dobil tribarvne: rdeče, oranžne in rumene.

Ker omake v  tem receptu ne bomo kuhali,  je najbolj važno to, da je omaka pripravljena preden so skuhane testenine. Najprej narežemo 4 stroke česna na zelo majhne in tanke koščke oziroma ga nasekljamo.

Nato oprane paradižnike narežemo na četrtine.

Oboje skupaj damo v večjo skledo, kjer premešamo in paradižnike rahlo pritiskamo (ne jih pretlačit), da spustijo še malo soka. Ker je prišel konec tudi moji domači baziliki, mi je uspelo iz nje dobiti za dobro pest svežih listov, katere natrgamo v skledo k paradižniku. Dodamo žlico jabolčnega kisa in okoli 0,5 dcl olivnega olja (odvistno od količine paradižnikov) ter vse skupaj dobro premešamo. Na koncu popramo in solimo ter počakamo, da se testenine skuhajo. 

V tako pripravljeni "omaki", katere nismo termično obdelali, so ostali vsi vitamini, katere bi s kuhanjem lahko uničili.  Tukaj je sedaj najbolj pomebno to, da, ko so testenine kuhane, jih hitro odcedimo, damo takoj še vroče nazaj v lonec in dodamo našo omako. Vroče testenine bodo segrele sestavine v naši omaki in  s tem poudarile vse njihove okuse.

Vse skupaj je potrebno še hitro dobro  premešati in paziti, da paradižnikov ne zmečkamo preveč. Ostane še samo serviranje na krožnik, kjer na  pripravljene testenine nastrgamo sir Pecorino Romano oziroma trdi ovčji sir in vaša božanska jed je pripravljena.

Pa dober tek.

Tole je res ena najhitrejših in najboljših jedi, kar sem jih jedel, saj mi jo res  uspe pripraviti v 10 minutah.

Lignji s krompirjem v pečici

Vem, da je poletje že mimo in smo že skoraj v zimskem času, vendar sem primoran napisat tale recept. Gre za neke vrste primorsko jed, katere bo vsaj eden od sodelavcev zelo vesel. 

Za pripravo potrebujemo:

-          1 kg lignjev

-          1 kg krompirja

-     3 večje paradižnike (jaz sem danes uporabil kar pelate, ker nisem imel paradižnikov)

-     4 rumene paprike

-     1 večja čebula

-     5 strokov česna

-     peteršilj

-     1 dcl belega vina

-     0,5 dcl olivnega olja

-     sol in poper (po okusu)

-     1 žlička rožmarina

-     1 žlička majarona

Ker bomo pred pečenjem vse zgoraj naštete sestavine narezali na manjše kose, si pripravite en zares velik lonec, v katerega boste spravili vse sestavine, saj jih bo potrebno dobro premešati. 

Prvo pride na vrsto krompir, katerega olupite, oprete in narežete na manjše kose. Manjši kot so kosi, manj časa ga bo potrebno pečt.

Ko je krompir odcejen, ga damo v lonec.

Nato so na vrsti lignji. Vem, da so najboljši jadranski lignji, vendar pa je treba včasih tudi zmrznjene nabavit. Če so zmrznjeni jih zvečer dajte odtajat, na dan priprave pa jih operite in kljub temu, da na njih piše, da so očiščeni, jih je potrebno vse še enkrat preverit, če je prozorna kost odstranjena, ker se velikokrat zgodi, da je še vedno prisotna. Ker se lovk lignjev drži drobovina, jo odrežemo in lovke vržemo v lonec k krompirju. Lignje damo na rezalno desko in z ostri nožem na eni strani po celotni dolžini naredimo zareze. Pazimo, da ne prerežemo še druge strani, ker potem dobimo kolobarje.

Narezane lignje damo v lonec k krompirju.

Nato narežemo paradižnik in papriko na koščke, čebulo in česna ne nasekljamo ampak ju  narežemo na manjše kose. Peteršilj pa nasekljamo ali pa ga narežemo s škarjami za zelišča.

Vse te sestavine vržemo v lonec k lignjem in krompirju, zalijemo z 1 dcl belega vina, 0,5 dcl olivnega olja, solimo, popramo po okusu, dodamo žličko majarona in rožmarina ter vse skupaj dobro premešamo.

Ko je vse fino premešano, sestavine prelijemo v večji pekač, kjer jih potem lepo porazdelimo po pekaču.

Pekač pokrijemo z aluminijasto folijo (še boljše je, da pod njo daste papir za peko, je bolj zdravo) in v ogreti pečici pečemo 30 minut na 250 stopinjah. Po 30 minutah vzamemo pekač iz pečice, odstranimo folijo in previdno iz pekača odlijemo malo več kot polovico tekočine, ki je nastala med peko. Nato pečemo še 10 minut, da se krompir in lignji zapečejo. Po tem postopku in po 40 minutah pečenja  je rezultat takšen.

Postrežemo še z malo nasekljanega peteršilja.

Pa dober tek.