v višave

Čeprav so bili pretekli meseci kar natrpani s pisarijo, pospravljanjem, slabostmi in primankljajem energije, se je vseeno vsake tolko našel čas za kakšen križec. Tokrat so me navdušili Grace Kim in njeni andwabisabi vzorčki. Nekaj sem si jih privoščila in veselo začela križkat. Če so mi vzorčki zanimivi in simpatični kar ne morem nehat in kakšne končam tudi v enem večeru - dokler Nebo gleda nogometno tekmo.. :)

Tale raketa je odletela v najlepšo primorsko vas h Aljažu.

 

 

H okvirčku je bila pritrjena še kuverta za soudke in lepimi željami.

V planu je bil tudi doma narejen okvirček, vendar je imel tudi Nebo prenatrpane mesece. Mogoče drugič. :)

mizica pogrni se

Medtem, ko sem v soboto zjutraj delala šopke iz lavande, je Nebotova mama rezala lavando, Ivan je kontroliral da je vse porezala, Nebo pa se je iz deskic, ki so prišle v paketu z novim štedilnikom, lotil mizice za Ivana.
Naš črv namreč že sam je in včasih je kar problem prinesti polno žlico do ust, če je krožnik predaleč.

Malo žaganja, zabijanja, lepljenja, drsanja (vmes izlet do sosednje vasi po cev za kompresor, da Ivanu napihamo nov bazen) in miza je bila nared. Vlih lepo se je posušila do kosila in.. test je prestala z odliko!!:) Ivan je čisto sam pojedel poln krožnik župe pa še fanj se mu je zdelo.
Na začetku me je malo motlo, da je zabil letve s treh strani - to pomeni da se bo drugi otrok peštal na drugi strani. Pa je rekel, da ta mizica je samo njegova. Drugemu bo naredil novo. Tudi prav. :)

Zdej bi blo fanj, da imamo eno tako še doma... :)

viola

Nebotova mama je prava mala zeliščarka in če se le da, ji pri tem zelo rada pomagam. Nabiramo šentjanževko in jo namakamo v olivnem olju, mlade žajbljeve listke nastavljamo soncu skupej s cukrom in limonami, u cukru točamo višnje, nabiramo materino dušico za hladne zimske dni in še in še.

Ta vikend me je v Dalmaciji prav lepo zaposlila. Tako me lahko zaposluje kadar želi. :) Porezala je štiri grme lavande in me prosila, če lahko naredim šopke, da bi jih posušili. Ou jes pliz.
Nekoč sem sovražila vonj lavande, zdaj mi ga pa ni dovolj. In poleg še te prečudovite viola barve.. Sobotno jutro me je takoj napolnilo z energijo. Kar ni šlo v šopke je šlo v škatlo od panetona, ki smo ga otamanli tisto jutro.

Drugič nas čaka še dvakrat tolko grmov. Ma so neka druga sorta pa cvetijo kasneje. Pa en lep trakec morem vzet, ker zdej smo vezali s tistim kar je prišlo pod roke.

Drugo leto pa da bomo delale lavandino žajfo. :) Jupi!