Komplet in povabilo

Z nekaterimi izdelki imam še posebno veselje. In tokratni komplet je bil že eden tistih. Ki bi skoraj ostali doma :) Gre za komplet ovitka za knjigo in peresnice za 11-letno dekle z začetnico imena P. Barve tipične mladostniške, kolaž različnega blaga, pisano, a vseeno elegantno. Dodatki pa čisto moji, se ve :)
Malo sem se igrala s telefonom, zato so slike nekoliko zanimivejše kot običajno ;)

Ne pozabite, jutri, v soboto, 30. 11. me najdete na LUFTU v Škofji Loki
V nedeljo, 1. 12. pa me najdete v dvorcu Novo Celje na adventnem sejmu.
Vabljeni!
In še ostali datumi mojega veselega decembra:

Obiščite me!
Urška

Ne morem verjet, da je skoraj december, jaz pa še o novembrskem cARTu nisem nič rekla...

Čas beži...kolikokrat slišimo to...in večinoma kar drži. December je pred vrati, sejmi se bodo vrstili eden za drugim, jaz pa sploh še nisem nič rekla o mojem najljubšem. Ja, verjetno ima vsak ustvarjalec svoj najljubši sejem. Mogoče zato, ker tam največ proda, ker je tam najboljše vzdušje, ker se organizatorji najbolj potrudijo, ker je tam doma. Veliko je dejavnikov, ki naredijo sejem prijeten, topel, cart. In zame je naš, moj cART vse to. Moj najljubši sejem. Mogoče je zgoraj našteto skoraj vse tisto, kar naredi cart poseben. Ker sem sama ena izmed organizatork, pa na vse skupaj gledam precej subjektivno, a pohvale drugih ustvarjalk tudi povedo svoje. Celje ni idealno sejemsko mesto, a pred knjižnico je prostor, ki je živ. V soboto se tu zbere največ ljudi, vonj po kavi napolni prostor, vrvež in otroški smeh pa se razlega naokrog. To naredi sejem dober. Poleg zgoraj naštetega seveda :)
In novembra smo se spet cartali. Ugotovila sem, da vam sploh še nisem pokazala moje najnovejše pridobitve. To je stojalo za moje pravljične slike, ki sva ga izdelala skupaj s tastom. Imam srečo, da se loti vsega, vse je doma, če pa ni, se pa dobi pri sosedih ali kje okoli. Tako sem zrisala, tast je sestavil skupaj, jaz sem pobarvala, dodala logo in krasno stojalo zdaj dopolnjuje mojo stojnico. Pisano, da oči bolijo...:)

Tudi naslednje novosti vam še nisem pokazala. Že na oktobrskem cartu smo označile začetek in konec našega sejma. Za to sem uporabila slikarsko stojalo, platno, nekaj barve in nastal je prepoznaven znak, ki opozarja mimoidoče, kaj se dogaja. Prav fotogenično je, zato so ga fotografski mojstri teh fotografij, Danijela Lončar, Sašo Novoselič in Tomaž Žnidar pogosto ujeli :)

Novembrski cart je bil v znamenju zime, ki nezadržno prihaja. Sama sem na sejmu zadolžena za delavnico. Ta naloga mi je pisana na kožo. Neznansko namreč uživam, ko skupaj z najmlajšimi izdelujemo same krasne reči: tokrat so bili to pingvinčki. Otroci radi ustvarjajo in po začetni suši, ko že misliš, da nikogar ne bo, se otroci kar "vsujejo" in miza je naenkrat premajhna za vse.  Resda tokrat nisem imela časa niti, da bi se sprehodila od stojnice do stojnice, a ni me zeblo, saj sem bila stalno v pogonu in sem delala tisto, kar rada počnem.

Še oklevate, ali bi prišli? Vabljeni! Spet se srečamo 21. decembra na božično-novoletnem cARTu!
Urška

Jaz sem za pisano

Zima ni ravno sinonim za pisano. Sivi, deževni dnevi niso ravno spodbudni, a kaj potem, saj si dneve barvamo sami. Pozimi najraje v tople, pisane barve. Jaz sem vanje odeta celo leto. Pa ne dobesedno, saj sem pri oblačilih precej konzervativna in so barviti le dodatki, verjetno pa kompenziram to pri izdelkih. Včasih si zaželim, da bi lahko svojo stojnico odela le v nekaj barv, pa ne gre. Preveč jih je, preveč vsega se najde pri meni, preveč barvitega. In prav je tako. Navsezadnje je to všeč otrokom in njihovim staršem. To pa je najpomembnejše. Kar nekaj novih stvari se je nabralo tekom tedna.
Najprej je tu pisana črtasta toaletka za črtasto Špelo:

 Pa še zavita:

Nato je tu voščilnica za par, ki je praznoval 60 let:

Mala Tisa si bo lahko kasneje, ko bo malo zrasla, sama pospravila svojo pižamo ali copatke v to posrečeno vrečko:

In še dve moji pravljični sliki sta nastali, tokrat sta to bratec in sestrica slončka:

Kaj pravite, sem bila kar pridna...
Urška

Pasja ljubezen in vabilo na cART 14

"Pasje" blago imam že dolgo spravljeno v škatli. Včasih sem ga uporabila, nekaj časa pa ne. Ko pa si je K. zaželela "pasjo" toaletko, sem v prikupnih pasjih prijateljih takoj zagledala potencial še za kaj. Izrezala sem kužke, jih prilepila na blago, pošila in nastali so prikupni obeski za ključe. Nekateri večji, drugi manjši, a vsi malo posebni :) Ogledali si jih boste lahko že to soboto na sejmu unikatnih izdelkov cART v Celju.

Vabljeni torej v Celje!

Tokrat bomo z najmlajšimi in malo starejšimi pozdravili zimo in si izdelali svojega pingvinčka.

Se vidimo?

Čas za kaligrafijo

Kaligrafija, grško »Kallosgraphe«, pomeni lepo pisanje, lepopisje
Kaligrafija je zvrst vizualne umetnosti, ki se ukvarja z abstraktnim oblikovanjem pisave. Kaligrafija je mešanica stilov tehnike in pisav,  je združevanje različnih slikarskih tehnik in elementov.

Kaligrafija se razvije z pojavom pisnega sporočanja. Najprej so se pojavili piktogrami, ki so predstavljali neko konkretno stvar, iz katere se je potem pojavil klinopis, ki je dobil ime po značilni obliki znakov, ki so bili podobni klinom, zatem hieroglifi, pisava bogov, nato so sledile kitajske pismenke, šele nato se je razvil latinski rokopis.


Danes se kaligrafi ukvarjajo s posnemanjem starih pisav. Kaligrafska pisava največkrat krasi vabila, čestitke, priznanja, naslove, listine in drugo. Ta pisava daje poseben čar in lepoto.

V okviru programa za nadarjene sem letos ponudila kaligrafijo. Učili se bomo gotico in po videnem me čaka samo zadovoljstvo ob končnih izdelkih mojih učenk. Za motivacijo in kot zvezek za vaje sem puncam pripravila zvezek, ga predelala in okrasila. Ga je škooooda za vaje, sem slišala danes :) ko smo s kaligrafijo začeli :)

Urška

Za najmlajšo in najstarejšo

Odkar ne delam veliko s papirjem, opažam, da sem na tem poodročju prav "zarostala". Nič idej, vse po istem kopitu, nič... Prav žal mi je, da je tako, a vsega človek ne more. Kdaj pa kdaj še naredim kakšno čestitko, kje so časi, ko sem delala scrapbooke in so ideje kar letele. Tako se zdaj dogaja s šivanjem. Mogoče pride kdaj spet na vrsto tudi papir. Tudi tu je namreč še veliko idej, kaj bi, a kako, to je vprašanje :) Se tudi vam dogaja, da se na katerem področju ustvarjanja sami sebi zdite zarjaveli?

Prva čestitka je tokrat za malo L., ki je šla k krstu, druga pa za 70 let in tu sem imela gromozanske težave s slikanjem, saj se je vse bleščalo in odbijalo. No, vsaj občutek imate, kaj sem naredila :)

 Urška

Še dve pravljični sliki

Kaj naj še povem o teh slikah, kar še niste slišali? Nič skorajda. Zato naj govorita le fotografiji :)

Baje nas čaka deževen vikend. Bo pa več časa za ustvarjanje :)

Urška

Pravljične šivane slike, ki se jih ne naveličaš ...

... toliko je možnosti, toliko barvnih kombinacij, da je ustvarjanje le-teh pravi užitek. Že dolgo se pri kakšnem ustvarjanju nisem tako "razživela", saj ponujajo ogromno prostora za mojo domišljijo. Zato že razmišljam, kam bi jih še "vtaknila". Nekaj idej že imam, imate kakšno tudi vi?

Urška

Kuhamo skupaj XII.

Rogljički, ki se kar topijo v ustih ...

Sestavine:
1/4 kg bele moke (mešano ostre in mehke)
15 dag masla
10 dag mletih orehov (ali lešnikov ali mandljev)
10 dag sladkorja
1 jajce

ostra moka za posip deske
10 dag sladkorja v prahu

Moko presejemo na desko. Vanjo sesekljamo maslo. Dodamo mlete orehe in sladkor. Na sredini naredimo jamico, vanjo ubijemo jajce. Na hitro ugnetemo testo, ki se ne sme ogreti in pustimo, da počiva pol ure v hladilniku. Nato ga razdelimo na 8 delov. Vsak del posebej razvaljamo v dolgo kačo, debelo 1 cm in narežemo na 2-3 cm dolge paličice, ki jih oblikujemo v rogljičke. Naložimo jih na peki papir na pekaču ter jih bledo zapečemo na 180 stopinj cca 15 minut. Še vroče povaljamo v sladkorju v prahu.

Dober tek!