Danes se vrtim med prevajanjem mojega življenjepisa v vse možne tuje jezike. Ok, priznam le v angleščino in nemščino. Jutri gredo prve kopije na potep k naši severni sosedi. Časi so takšni, da je potrebno doma tudi kaj jesti in službo je pač potrebno iskati. Imamo možnosti in voljo, včasih nas je samo preveč strah poizkusiti, ker se bojimo neznanega. Bomo videli kaj se bo zgodilo, stopimo dol s čeri v prepad in upamo, da nas kakšna stopnička ujame pri padcu in pokaže pot navzgor. V preostalem času pa seveda ustvarjam. Včeraj smo imeli delavnice pustnih poslikav obrazov v Celju. Nastajali so čudoviti izdelki izpod najinih prstov in pustne šemice so bile še lepše na pogled in še bolj nasmejane. Ob zvokih Mačka Muri-a pa se jim je prilegel še en velik masten krof.
Nastajali so tudi drugi izdelki, tako za mojo dušo in ker je bilo potrebno porabiti nahrčkan material. Delala sem tako priljubljene lončke z rožicami. Sem že malo pozabila nanje, ampak še vedno so mi tako ljubi. Pri izdelavi sem si zadala cilj, da čim manj izrezujem novega materiala, ampak porabljam starega. In moram priznati, da sem bila res sila uspešna.