Čebelice in še kaj

Letošnja jesen je v znamenju čipk, volne in papirja. Najmanj papirja, največ volne in čipke za piko na i. Tokrat čebelice. Kot broške. Da nam v teh mrzlih dneh pričarajo cvetoč travnik in vonj po medu.

Šali iz štajerske volne so še prav posebno topli.

Rokavičke iz različnih kvalitet volne, vse nasnute z enakim številom petelj, pa vsake drugačne.

Pa še nekaj čestitk za male, težko pričakovane

-20

je kazalo pri nas danes zjutraj, zato je zdaj čas, da hitro še kaj spletem. Grelčki za našo damo so bili hitro gotovi, potem je dobil svoj grelček še moj mobi. Mož čaka na rokavice, potem se bo pa še kdo kaj spomnil.






Pravzaprav moram priznat, da sem grelčke začela najprej kvačkat, po spodaj navedenih navodilih, pa je naša frajla ugotovila, da so pleteni mehkejši. In kaj bi mama drugega, kot sparala in spletla nove.

pletem in klekljam

Dolg sem prinesla s sabo še od lani. Gamaše mi nekako niso šle od rok. Ali so bile preširoke ali preozke, nekako so ostale nedokončane v omari. Dobro, da so letos tudi moderne.Vse skupaj sem sparala in začela znova. In končala. Uspešno. Za hčero seveda. Jih že nosi.


Potem se je začela "norija" z bunkasto volno. Seveda sem jo morala nujno imet. Na žalost ali srečo moje denarnice so imeli v našem Kiku samo 1 (EN) paketek modre in enega pisanega, ki sem ga pustila za seme. Pletenje gre res hitro in v nedeljo popoldan je bil takle šal mimogrede gotov. Seveda bom šla v trgovino še pogledat. Mogoče pa dobijo še kakšen paketek.



Na buli pa je potrpežljivo čakala tale dama. Brez učiteljičine pomoči ne bi šlo oziroma bi bilo na narobni strani veliko več vozlov, kot jih je zdaj. Danes zvečer sem jo končala. Vedno kar z nekakšno spoštljivostjo snemam bucke iz napete čipke in si še vedno oddahnem, ko vidim, da čipka res stoji skupaj.