Vse najboljše, Zala in Kaja!

Najini septemberčici sta praznovali rojstni dan! Kar težko je verjeti, da so minila že tri leta, odkar sem prvič videla najlepšo dojenčico, Zalo, in se čudila, kako je iz mene prišel 4,5 kg težak otrok, ter da je minilo že dve leti, odkar sem drugič videla najlepšo dojenčico, Kajo Rebeko, in doživela šok, ker so mi jo v porodnišnici zamenjali... Gledam ju in pomislim, kako lahko dva še ne popolna človeka ustvarita nekaj tako popolnega?(@)

in English: Zala and Kaja had their birthdays in September. It's hard to believe it's been almost three years since I saw the most beautiful baby - Zala - for the first time and I wondered just how could I give birth to a 4,5 kg baby; and it's been two years since I saw the most beautiful baby again - this time it was Kaja -and was shocked when another baby girl was brought to me insetad of Kaja at the maternity ward. Looking at them I often wonder how could two people who are not perfect yet create something that is so perfect? (@)

Fotoutrinki

Ta avtko je brez dvoma najbolj uporabljeno prevozno sredstvo v naši družini. Včasih težko dočakata, da prideta na vrsto in sta se domislili skupnje vožnje - pravzaprav bolj sedenja, voziti se tak v dvoje ni mačji kašelj:-) Ko se peljemo iz Grape z maminim rdečim avtom, najraje zapojemo Moj rdeči avto - še preden pridemo do prvih hiš, ga lahko doživeto zapojemo dvakrat do trikrat in na pravih mestih res zahupamo - :-) This small vehicle is used quite often during the day and as there is only one and they need to take turns and it's sometimes hard to wait that's what they thought of:-) OK, you can't really drive around like that, you can mostly sit and enjoy the company:-) We love to sing the My Little Red Car song as we drive my mom's red car and we honk (as the song says) where there are no houses or people around.


Kaja me je prosila, naj ji pomagam do konca pojesti juho,a je Zala sestrici brž ponudila svojo pomoč in Kaja je sprejela. Z vso skrbnostjo jo je nahranila, ji odmaknila stolček in ji pomagla sestopiti. Kaja needed some help to finish her soup and Zala offered to feed her.

Kajini očki. Opazovala sem jo, kako teka naokrog in se njeni očki svetijo v isti barvi kot majčka, ki jo ima na sebi. Kaja's smile. I watched her running around, her eyes shining. And it was just amazing to see how the colour of her eyes matches the colour of her T-shirt.

Prejšnjo soboto smo se zapeljali do koče na Javorniku, pomalicali in si privoščili njihov topel domač skutni jabolčni zavitek (uf, pišem s praznim želodcem),

nato pa nad kočo nabirali maline in se sladkali z njimi.

Tale peskovnik, poročno darilo za Boruta in Lijo, zgleda tako majhen ... a se lahko na moje presenečenje v njem brez težav sede igrajo trije malčki! Prve so ga preizkusile Zala, Kaja in Eva. This shell looks so small but it can still fit three toddlers.

Tako pa so se iste tri deklice ob naslednjem obisku osvežile v pokrovu školjke...

Obiskale smo otroško igrišče v Postojni in Zala je skoraj samostojno splezala na slončka. Our favourite playground in Postojna - they've got a new elephant there you can climb on and Zala did it almost all by herself...

Kahlica

Zadnji meseci so bili za našo družino uh ah, kar hudi, zgodilo pa se je tudi marsikaj dobrega.
Pozno spomladi, ko so nastopili prvi vroči dnevi, smo začeli Zalo in Kajo navajati na kahlico. Vsaka je seveda dobila svojo. Z branjem knjigic in kakšno igračko sem jima bolj ali manj uspešno skušala pomagati, da bi sedeli pri miru, mama pa jima je pri prvih uspešnih poskusih obljubila sladko nagrado.
Zala prvi teden ni pokazala nikakršnega zanimanja, nato pa je v nekaj dnevih pogruntala, kako in kaj, in obvladala lulanje, v naslednjih nekaj dneh pa še kakanje. Samo med spanjem ji še zavijem pleničko. Ne vem, kdo je bil bolj navdušen nad dosežkom, Zala ali midve z mamo:-)

Prejšnji četrtek, na dan državnosti, smo se dopoldne malo popeljali na izlet do bližnjega Zadloga. Čisto na koncu imajo se pase cela čreda krav in Zala in Kaja sta prvič videli, kako tudi krave kakajo in lulajo. Pred nekaj tedni smo pri prebiranju Cicidoja to sicer videle na sliki, a v živo je to čisto nekaj drugega:-) Izlet smo na njuno željo zaključili s piknikom, popoldne pa smo praznik nadaljevale z obiskom Vodnega mesta Atlantis. Obe sta strašno uživali, jaz pa tudi. Kar nisem mogla verjeti, da sem brž ob vstopu v otroški del zagledala Anko z družino!
Tudi Kaja v zadnjih dveh tednih velikokrat reče, da bo šla kakat in potem res ali lula ali kaka. Obe z velikim veseljem polno kahlico neseta sami do WC školjke. Sama sploh ne bi pomislila, da je tudi to lahko nagrada!
Vse ima tudi svojo drugo plat – zdaj zvečer v posteljici nista več le žejni, ampak ju tišči tudi lulat ali kakat...

in English: Zala is potty-trained (except for during the night), it really didn't take more than two weeks. Kaja is following her steps. They enjoyed a short trip and visiting Water Park Atlantis. And it was a wonderful surprise to see Anka and her family there as well!

Velikonočno družinsko srečanje v Grapi

Del velikonočnih praznikov smo z Zalo in Kajo preživele pri mojih starših v Grapi, Boštjan pa si je doma malo spočil in nekaj stvari v miru naredil. Ko smo se vrnile, nas je čakala domača pica. Ne vem točno, zakaj, a ljudje me večkrat vprašajo, kje je lepše, v Grapi ali v Zabičah. Vedno jim povem, da prihajam iz lepih krajev in živim v lepih krajih, ker je to pač res!

Le skozi vrata stopiš in že si v naravi, tako smo večino časa preživeli zunaj. Kaja je uživala, ko je vozila naokoli tovornjak.

Medo Pu je njena najljubša plišasta živalca v Grapi in ga je stiskala k sebi in stiskala, najraje pa je posedela na pručki.

Ata Ivan in Borut sta se lotila dela na vrtu in postavila ograjo, da ga zavarujeta pred srnami.

Zala je bila stalno v gibanju. Igrala se je na pesku, skakala naokoli in počela tisoč in eno stvar. In zanimivo, komaj smo prispele in je Zala uspela tekati in se igrati zunaj, že se ji je na vrat prilepil še en klop, že drugi ta teden.


Zala in mama na mostičku pri potoku.


Zala se po crklja pri atu Ivanu.

Povzpeli smo se na vrh griča nad hišo. Tako strmega klanca nisem zdelala že od prve nosečnosti! In ne le to, precejšen del poti sem nosila še trinajst kilogramov, mojo Kajo, ki ni dovolila, da bi se je dotaknil kdorkoli drug. Ko ni več šlo drugače, me je Borut z roko na hrbtu potiskal meter za metrom, potem pa sem se za nekaj časa sesedla na tla:-) A se je vsak korak splačal. Pred nami se je v Zalino in Kajino navdušenje odprl prekrasen travnik in tekali sta dol in gor. Zala je tudi odkrila radosti spuščanja po klancu kot po toboganu.

Kalužnica.

Najlepše mi je bilo toliko časa preživeti skupaj z mamo in atom in tudi z bratom Borutom in njegovo ženo Lijo. Vsi smo prespali v Grapi. Prvič sem poskusila Lijin domač vaniljev puding, mljask. Nasploh je ena neverjetna punca, polna energije in talentov. In kar ne morem verjeti, kako že obvlada slovenščino!

in English: We spent a part of Easter holidays with my parents and my brother and his wife in Grapa. I've often been asked where it is more beautiful, in Grapa or Zabiče, and I always tell them that I come from a beautiful place and now I live in a beautiful place - it's so true! My dad and my brother worked in a garden and put a fence around it to protect it from deer. Zala and Kaja enjoyed staying there a lot. It's funny that Zala was bitten by a tic again shortly after we arrived - that was second time this week. There's a steep hill just behind the house and we went on a short hike. I had to carry Kaja a lot as she wouldn't let anyone else do it. Luckily Borut helped me by putting his hand on my back and pushing me up when I couldn't move on. And it was all worth it. There's a beautiful meadow at the top of the hill and Zala and Kaja were just thrilled, they kept running up and down. The best part was simply spending some time with my parents and my brother and his wife. We all stayed in Grapa over night. It was also the first time I tasted Lija's homemade vanilla pudding, yummie! She's an incredible girl in so many ways. Also, I find it amazing how fluent her Slovene is.

Sonce, veter, zrak, svoboda ... in žuželke

Ah, pomlad je vsekakor tu, sonce, vse cveti in raste in uživa v delu, tudi žuželke. Vedno se mi je zdelo tako zanimivo, da je v cerkvenem priročniku za najmlajše poleg drugih lekcij o živalih tudi lekcija Hvaležen sem za žuželke:-) Ja, čeprav bi morda lekcijo bolj potrebovali mi odrasli, otroci imajo v sebi prirojeno ljubezen do vsega živega :-) Otroško sobo vsako pomlad najprej obiščejo mravlje in Zala in Kaja sta čisto fascinirani in očarani nad tem.

In če govorim o žuželkah - včeraj zjutraj sem ugotovila, da je tu sezona klopov, Zali sem enega odstranila z mesta pod vratom.

Konec tedna smo pisarno spremenili v konferenčno sobo in preko spleta nam je ob pobarvankah, igranju in hrani uspelo poslušati ali si pogledati vsaj manjši del generalne konference.

Kaja je imela nekaj dni visoko vročino, a je že zdrava. Včeraj smo se odpravile v Postojno in opravile zadnji pregled v razvojni ambulanti. Vse je v najlepšem redu, občasno pri hoji obrača nogici malo navznoter in ima zaenkrat le deset zobkov, drugače pa nič posebnega. Zelo rada klepeta, a z zdravnico ni želela sprva deliti niti besedice, dokler ji ni ta želela malo pregledati stopala. Potem se je hitro oglasila: "Pusti Kajo!" Ja, govori že v stavkih:-)

Po pregledu smo imele še kar nekaj časa do prihoda Boštjanovega vlaka, pa smo zavile proti otroškemu igrišču, ki ga imam v mislih že odkar sem bila noseča s Kajo. Ko sem pripeljala bliže, sem bila nad urejenostjo tako prijetno presenečena, da sem ob parkiranju najprej pozabila ugasniti avto... Vse tri smo prav uživale, tudi veter nas ni motil!

in English: Spring is here, everthing's blossoming and insects are here as well. Ants have visited our children's bedroom as every year and Zala and Kaja just love that! And Zala was bitten by a tic. We managed to watch/listen to at least some parts of the General Conference this past weekend, while coloring, playing and eating. Yesterday after Kaja's check-up we decided to spend some time at a beautiful playground in Postojna.

Kaja je stara leto in pol!

Kaja je v soboto dopolnila 18 mesecev! Iz drobcene deklice z 2760 g in 48 cm, ki sem se ji na začetku skoraj bala previti pleničko, da je ne bi s čim poškodovala, je zrasla v dekliča in pol!

Včeraj sva bili na sistematskem pregledu in so ji namerili 86 cm , tehta pa kar 12,7 kg... Zdravniku je pri pregledu razvoja pokazala vse, kar je želel, le žoge ni hotela brcniti, jo je raje prijela in obdržala:-)

Mi je bilo lepo, da je bila ravno na materinski dan pri nas moja mama, ki je med pregledom pazila na Zalo in se nato doma še malo igrala z Zalo in Kajo pred spanjem, nato pa je odhitela naprej po sužbenih opravkih.

Letos mi je pred materinskim dnem uspelo izdelati nekaj voščilnic s servietno tehniko, obenem sem imela še nekaj časa, da sem v tišini razmišljala. Največ o tem, kako sem hvaležna, da lahko vsak dan opazujem Zalo in Kajo, ko se učita, rasteta in domislita toliko novih reči in smem biti zraven. Ko sem pod srcem nosila Kajo, me je bilo v določenih trenutkih strah, da tega ne bom mogla doživljati.

Tako je bila ta nedelja za Kajo tudi prav poseben dan - z letom in pol se je uradno pridružila Zali v cerkvenih jaslih - ne sicer še sama, a me ne skrbi, da ji ne bo kmalu postalo všeč tudi brez mene.

Z Zalo se trenutno zelo radi lovita in skrivata po stanovanju, zdaj sta pogruntali novo zabavo - žgečkata se in ob tem hihitata in vriskata:-) Pred časom sem jima pokazala njuno senco in kako se premika in skače in pleše z njima in zdaj se večkrat "igrata" s svojo senco in jo iščeta. Prej si sploh nisem mislila, da je to lahko nekaj tako fascinantnega, a skozi njune oči odkrivam nov svet...

Kaja zelo rada (še vedno) meče stvari po tleh - od hrane, ko ni več zelo lačna, do igrač in vsega, kar ji je v napoto pri plezanju in obe z Zalo še vedno radi "rišeta" po mizi s stekleničko mleka, čaja, vode - vsebina sploh ni važna, da je le namen dosežen:-)

Še ena iskrica ...Večinoma med opoldanskim spancem kar hitro zaspita, no ja, Zala ne zaspi več vselej, se pa občasno tudi zgodi, da popijeta mleko, nato pa uganjata norčije. Prejšnji teden sem slišala, kako sta se začeli smejati in zabavati. Čez malo časa grem pogledat in vidim lužo mleka na tleh pri Kajini posteljici - pridno ga je zlivala iz stekleničke. Vzamem stekleničko in sama pobrišem -najraje dam krpo v roke njej, a tokrat nisem bila preveč vzgojna, ker je bila luža tako velika, da bi se zmočila še Kaja in bi jo morala še preobleči (ko bi v tistem trenutku lahko jasneje razmišljala, bi dala krpo njej in meni in pazila!). Počakala sem, da se malo umirita, nato sem jima dala še malo mleka, da bi lažje zaspali. Zavladala je tišina in mislila sem že, da je uspelo! Ni. Kmalu spet čebljanje in smeh. In ponovno lužica mleka pri Kajini posteljici! Pobrišem, ji vzamem stekleničko, ju poležem in pokrijem in grem iz sobe. Čez nekaj časa sem se vrnila v sobo in ponovno, tretjič, vidim lužico mleka pri Kajini posteljici! Nič mi ni bilo jasno! Potem pa sem v Kajini ročici zagledala Zalino stekleničko - Zala je torej svojo stekleničko vrgla Kaji v posteljico in ona jo je seveda uporabila za ustvarjanje po tleh! Ah! Točka Zali za izvirnost, verjetno pa mi ni treba omenjati, da sem se sama počutila precej trapasto:-)

in English: Kaja is 18 months old. She was just a little tiny baby when she was born (2760 g, 48 cm) and now she's 86 cm and 12,7 kg. She's in nursery now. We had Mother's Day in Slovenia yesterday and I felt happy that my mom was here visiting briefly and looking after Zala while Kaja had a regular check-up. I was able to make some cards this year and was pondering about the blessings of motherhood while making them.

Zala and Kaja just love to chase each other around the house and play hide and seek, and now they enjoy tickling one another (all of this is accompanied by giggling and screaming). They've discovered their own shadow and now they play with it.

Last week as Kaja spilled milk out of her bottle on the floor the first time and the second time before sleeping, I took her bottle away; and the third time when I came into the room there was another "puddle" by her bedside - Zala threw her bottle to Kaja and Kaja, of course, tried to be "creative" again.

25 stvari o Boštjanu

Ko sem na Facebooku objavila 25 stvari o sebi, so me spomnili, kaj vse bi še lahko napisala, predsem ena mojih najboljših prijateljic Polona ima izvrsten spomin! Ko sva poklepetali, me je spomnila na mnoge ljube in neljube peripetije:-)
Zdaj je na vrsti Boštjan. Pred časom sem sestavila seznam stvari, ki so mi pri njemu drage, ter mu ga podarila. Malo sem ga preuredila in tukaj je!

1. Odlično igra šah. Pravi užitek je igrati z njim, pa čeprav skoraj nimam možnosti za zmago.
2. Ko odhaja v službo, me poljubi in po potrebi pokrije.
3. V moje veliko veselje razvija svoj kuharski talent, loti se tako pice, lazanje, štrudla, palačink,…Je mojster za testo!

4. Sam se ostriže oziroma pobrije.
5. Skrbi za enoletno zalogo hrane.

6. Obvlada žogobrc (hacky sack).
7. Ko je prihajala Zala na svet, je bil ob meni in mi masiral hrbet in me z gledanjem na monitor opozarjal, kdaj naj se pripravim na naslednji popadek, zaradi njega sem bila bolj pogumna in mi je ostalo rojevanje v lepem spominu.
8. Ima lep glas za petje.
9. Na njegovo zamisel sva izdelala igro pomorščakove pustolovščine.
10. Zala je imela prve tri mesece hude krče, je veliko jokala in malo spala. Zjutraj okrog dveh se je velikokrat začelo in potem nadaljevalo. Boštjan se je domislil Posteljice d.o.o. - posebnega položaja, ki je Zali ustrezal, da se je lažje umirila.

11. Rad ima le izvirnike zgoščenk in DVD-jev.
12. Dobro oponaša živali in veliko ve o njih.
13. Spreten je z rokami. Sam je izdelal police za zalogo v shrambi in omarico za gospodinjske aparate v jedilnici, še bolj pa me je presenetil, ko sem videla, kaj vse zna izdelati iz plastelina.

14. Ko je treba očistiti ribe, to naredi, saj ve, da je meni to grozno.
15. Zelo prijetno ga je poslušati, kadar bere, saj bere razločno.
16. Pred Zalinim in Martinovim rojstvom so Saši, meni in najinima najdražjima sestre iz Društva za pomoč pripravile zabavo v dobrodošlico prihajajočima navihancema. Jaz se je zaradi zdravstvenega stanja nisem mogla udeležiti, Boštjan pa se je in se pri raznih igrah in preizkusih odlično odrezal!
17. Zna se vživeti v igro z otroki in izvirno zabavati Zalo in Kajo.

18. Rad ima vse na svojem mestu in je redoljuben.
19. Zna me presenetiti na kakšen zanimiv način (enkrat mi je, na primer, podaril rožico s pravo čebelo).

20. Sam se je naučil igrati orglice.
21. Je fotogeničen.
22. Globoko razume matematiko in podobne vede, pravzaprav se včasih kar čudim nad njegovim umom.
23. Kadar pripravlja kosilo ali večerjo, praktično ne pozabi na sladico.
24. Ima žilico za pisanje in pesnikovanje.
25. Skrbi, da nam ne zmanjka šipka in nabira zdravilne čaje.

in English: he's an excellant chess player; has a beautiful singing and reading voice and can be very creative at playing with kids; he only likes original copies of CDs and DVDs; he taught himself how to play the harmonica; when he leaves for work, he gives me a kiss and tucks me in if needed; he's a very tidy person and a very good cook; he also takes care of our annual food supply; he know how to surprise me – once he brought me a flower with a bee on the top of it; he made the shelves in our pantry himself and can also make beautiful things out of play-dough; he's really good at playing hacky sack (a type of footbag);

25 stvari o meni

Elise mi je po Facebooku poslala izziv, naj napišem 25 stvari o sebi. Pa sem ugotovila, da to preprosto spada v družinsko zgodovino in v spletni dnevnik...

1. Včasih sem znala na kitaro zaigrati celo pesem Nothing Else Matters od Metallice.
2. V rosno mladih letih smo bile tri sestrične zaljubljene v istega fanta - na srečo ne naenkrat:-)
3. Želela sem si moškega, ki bi se držal cestno-prometnih predpisov in to je še ena Boštjanova dobra lastnost.
4. Pri približno 12-ih letih sem znala sama strojno molzti krave pri stari mami v Doleh.
5. Moj želodec ne prenaša majoneze.
6. Ko sem bila še majhna, me je popikalo 8 ali 9 os naenkrat. Z Borutom, Matejo in Renatom smo se igrali skrivalnice v gozdu, pa sem sedla na trhel štor, v katerem so domovale.
7. Že več kot dve leti in pol nisem spala celo noč.
8. Rada imam vonj po sveže opranem perilu.
9. Z mojih stricem Markom sva bila celo osnovno šolo sošolca.
10. Mislim, da se mi v glavi zavestno ali podzavestno vedno vrti kakšna pesem. Boštjan temu v hecu pravi Jukebox, moja glasbena skrinjica torej. Tega brez njega sploh ne bi ugotovila. Kadar sem v ritmu tapkala s prsti po njemu, me je vedno vprašal, katero pesem pojem. In presenečena sem bila, da jo res! Vse, od otroških pesmic do romantičnih komadov in cerkvenih hvalnic in pesmi iz preteklosti, tudi kakšna, ki je popolnoma trapasta ali mi ni več všeč in jo skušam zamenjati z drugo... Se pa spomnim, da sem v srednji šoli besedilo pesmi, ki sem jo slišala, napisala v kakšen zvezek, zelo velikokrat v matematični.
11. V določeni službi sem morala biti po mobilnem telefonu dosegljiva 24 ur na dan in večkrat sem klice prejemala tudi ob precej neverjetnih urah.
12. V porodnišnici sem ob Kajinem rojstvu en teden preživela in se spoprijateljila z mamico Bojano, ki ima kot jaz rojstni dan 1. septembra in je rodila hčerko Lino na isti dan, kot se je rodila moja Kaja, prav tako s carskim rezom, in Bojana je prav tako študirala angleščino! Pravzaprav so mi popoldan po porodu namesto moje Kaje pripeljali pokazat Lino in nisem brž ugotovila, da to ni moja deklica - po carskem rezu sem jo videla le za kakšno minuto ali dve!
13. Kot majhna deklica sem enkrat ponoči sanjala, da imam v sobi klavir. Vedno sem si namreč želela igrati klavir. Sanje so bile tako žive, da sem se zjutraj zbudila povsem razočarana, ker ga ni bilo. Ko sva z Boštjanom pred nekaj leti kupila klavir, lahko rečem, da so se sanje uresničile:-)
14. Rada imam praznike, vse od rojstnih dnevov, obletnic do državnih praznikov.
15. Vedno so me privlačili moški, ki obvladajo računalnik, tako me ni presenetilo, da sem se zaljubila v računalničarja in se poročila z njim.
16. Nič mi ni lepšega (in na trenutke težjega) kot biti žena in mama. In najraje slišim to besedo iz Boštjanovih, Zalinih in Kajinih ust. Mama je tudi sicer zdaleč najbolj uporabljena beseda v našem domu:-)
17. Najprej sem znala napisati besede Bojana, mama, ata in Boruta - Boruta zato, ker so se v moji glavi vse pomembne besede končale na črko A.
18.Čutim posebno nagnjenje do nogavic z lepimi motivi ali vzorci.
19. Do prve nosečnosti nisem bila nikoli v bolnišnici. Ko so mi nekaj mesecev pred Zalinim rojstvom po pregledu rekli, da sem odprta in moram ostati v porodnišnici, sem jokala.
20. Ko sem bila majhna, je bila moja ninica zelo mehka odejica. Med spanjem mi je lepo k sebi stisniti nekaj mehkega. Kasneje sem spala s kužkom Pikijem in še kasneje do poroke z medvedki. Rada se dotikam vsega mehkega in potipam novo blago, tudi na drugih, če je to primerno.
21. Sem zelo žgečkljiva.
22. Veliko veliko časa nazaj sva se s stricem Markom tako najedla vaniljeve kreme, da še veliko časa nisem poskusila ničesar z okusom vanilje.
23. Stari ata Karel me je klical Marjanca – po svoji mami. Mama me je klicala Bojanca (no, tudi več drugih me je klicalo tako) ali včasih Miša. Ko me je učiteljica angleščine v osnovni šoli enkrat pomotoma poklicala “banana” namesto Bojana, smo se na ta račun še veliko nasmejali – ne morem se spomniti, a so me zafrkavali zaradi tega ali ne… verjetno ja. Moji učenci v šoli so mi kasneje nadeli vzdevek Superca, menda zato, ker sem veliko uporabljala besedo “super”.
24. Sem zelo netehničen tip človeka in me je tehnike bilo strah in občasno me še vedno je. Tako je moja ljubezen do računalnika, menjavanje žarnic in pokrova WC školjke in podobno velik napredek.
25. Ena od mojih želja je bila (je?), da bi nekaj mesecev ali kakšno leto študirala v Jeruzalemu svetopisemsko hebrejščino.

in English: 25 random things about me. I used to know how to play Nothing Else Matters (Metallica) on a guitar; I'm very ticklish; I really like socks with beautiful patterns and images; I've always been attracted to computer guys, no surprise I married one; I have a Jukebox in my head (there's always a song of some kind playing there); I spent a week at the maternity ward in the same room with a mother called Bojana with the same birth date and her baby girl was born on the same day as Kaja, (also C-section), and the afternoon after Kaja was born her baby was brought to me instead of mine - and I didn't find that out for the first few minutes:-); I haven't slept through the night for about 2 years and a half; I love holidays; me and two of my cousins were in love with the same guy many many years ago - not at the same time though; I've always enjoyed touching soft materials (even on another person if it's appropriate) and sleeping with a soft blanket or soft toys; my stomach can't really stand mayo; One of my wishes has been to study Old Testament Hebrew in Jerusalem; me and my uncle were born the very same year and we were in the same class at the elementary school for eight years; one night as a child I dreamt I had a piano in my room and was very dissapointed when I woke up the next morning - so, when we bought the piano a few years ago, it was really a dream come true:-); I really like the smell of clean laundry;

Zima, zima bela

Letošnjo zimo sta mraz in burja sicer pokazala svoje zobe, edina belina pa je bilo par centimetrov zapadlega snega, ki ga je že v enem dnevu pobralo. Komaj dovolj, da sem na sprehodu Zali in Kaji vsaki naredila majcenega snežaka, ki sta ga še večino poti nosili v rokavički:-)

Včeraj, v nedeljo, je zjutraj rahlo naletaval sneg, na poti v Ljubljano je Kaja bruhala in smo se vrnile domov. V zadnjih mesecih se je to zgodilo že večkrat, ne vem, verjetno je začela slabo prenašati vožnje?

Pozno popoldne so začeli leteti z neba pravi kosmi snega. Nataša in Roni sta nas, Barbaro in Lukata povabila na domače hamburgerje. Zala in Ajdan sta tekala naokrog in se igrala, Kaja se me je držala in pridno jedla, je dober jedec, ni kaj, Nena je večino prespala, a se je pred koncem obiska zbudila. Nena je pravi mali dobrovoljček.

Ja, Roni je pripravil odlične hamburgerje, Nataša pa pecivo, še zdaj se mi sline cedijo. Dobra hrana, dobra družba. Rek pravi, da družino dobimo, še dobro, da si lahko prijatelje izbiramo sami, a z Boštjanom imava res srečo. Ko bi si lahko izbirala družino, bi si še enkrat izbrala iste člane.

Nekaj utrinkov: mali otroški zborček z mamicama je prav ubrano zapel pesmico Kuža Pazi; pogovor o risanki Bacek Jon - zdaj komaj čakam, da si jo ogledam; Ajdan se je ob našem prihodu zaletel v vrata, Zala kasneje v steno. še dobro, da so te male glavice odpornejše, kot zgledajo...

Na poti nazaj smo se vozile po zasneženi pokrajini, močno je snežilo, prava pravljična zimska idila, prav takšna nas je čakala tudi doma.

Tako smo danes uživale na snegu in z atom Tonetom postavile snežaka, takega s korenčkom za nos in vedrom na glavi, Zala mu je posodila svojo metlo. Sta ga brž vzeli za svojega in mu s poljubčki in objemi izkazovali ljubezen, Zala je tekala okrog njega in pela Mi se imamo radi:-)

Tudi drugače smo preživeli lep teden. V sredo smo obiskale Ajdana in Neno, skupaj smo se odpravili na daljši sprehod do parka v Ilirski Bistrici, daljši predvsem za Kajo, ki ga je tudi dobršen del prehodila sama, Zala in Ajdan pa z roko v roki. Nato smo se doma igrali in brali. Z Zalo in Kajo smo hodile na sprehode do mostu nedaleč od hiše, metale kamenčke v vodo, poiskale priboljške, ki nam jih je skrila gozdna vila in skakale po bližnjih poljih.

Z Boštjanom sva bila v petek zvečer, ko sta deklici zaspali, še dovolj pri močeh za šah, oba ga zelo rada igrava, ga pa že celo večnost nisva. Saj večinoma vedno izgubim, a ga je z njim pravi užitek igrati. V soboto zvečer pa sva pred računalnikom odigrala Mahjong.

in English: we finally experienced some Winter Wonderland; we had a hamburger party at my sister-in-law's house in Ilirska Bistrica; we had many fun walks; Boštjan and me were surprisingly not too exhausted to play chess and Mahjong Friday and Saturday night after girls fell asleep; today we made a snowman.

Iz zadnjih dni

Ko smo naposled le pospravili božično drevesce, smo na njegovem mestu pripravili kotiček za počivanje in crkljanje in branje knjigic.

V soboto sta nas z obiskom razveselila moj brat Borut z ženo Lijo. Smo premalokrat skupaj, a mi je vedno tako lepo, ko nam le uspe! Sedeli smo za mizo, uživali v Boštjanovi pici in se pogovarjali in smejali. Zala je vsake toliko vprašala: "Mamica, vse v redu je?" V zadnjem času večkrat postavi to vprašanje, če je poleg kdo, s katerim ne preživi dovolj časa. Vedno znova sem ji zatrdila, da je vse v redu. Nato slišim, kako Kaja potem, ko se zasmejimo, reče "čka" (=žgečka), saj uživa in se smeji, kadar jo žgečkamo in je povezala z našim smehom. Tako sta zdaj ena, zdaj druga, zdaj obe ponavljali svojo frazo, vse skupaj je zvenelo prav smešno. Z Boštjanom naju je popadel smeh, kar nisva mogla brž nehati, ja, že dolgo se nisem tako nasmejala:-) Kasneje sta stric Borut in Zala skupaj "kuhala", Borut pa je obema tudi bral knjigice. Na koncu bi najraje naši deklici šli kar z njima domov - na dvorišču bi si verjetno že premislili, saj se me trenutno obe trdno držita za krilo.

Ta ponedeljek sva začeli z Zalo spoznavati abecedo. Ne bova šli po vrsti, pač pa bova skušali črke navezati na stvari, ki jo trenutno zanimajo in so ji blizu. Tako sva začeli s črko Z kot zebra, Zala, zvezda. Izdelali sva plakat z veliko izrezano črko, ki sva ji prilepili majhno glavo zebre, in to pripeli na hladilnik. Včasih jo ponoviva, zabavno pa ji je tudi, če skupaj s prstom potegneva po črki.

Včeraj sem dopoldne Zali in Kaji postrigla lase, saj so jima nagajali spredaj na čelu. To je bilo Kajino prvo striženje, vseh las je bilo več skupaj v dolžino kot širino:-) Sem jih spravila na majhen kos lepenke, prekrila bom s samolepilno folijo in spravila v njen album (ko ga enkrat uredim...).

Popoldne smo se dobili z Zalinima in Kajinima najljubšim bratrancem in sestrično, Ajdanom in Neno (zaenkrat edinim bratrancem in sestrično, saj bi nam bilo všeč, če bi jih bilo še več:-)). Imamo cilj, da se dobimo enkrat na teden in se igramo in ustvarjamo, a nam še ne uspe čisto. Pa takrat izkoristimo po najboljših močeh.

No, Ajdan ima zelo rad vlake in sem na spletni strani ravno včeraj naletela na eno zamisel. Seveda smo malo predelali prvotni načrt - tako Ajdanu kot Zali so bile všeč le lokomotive, Zala je vagon s tovorom raje predelala v dodatne dele za svojo lokomotivo, Ajdan pa je prvi lokomotivi priključil še drugo.

in English: There's a reading and resting corner in our living room now where the Christmas tree stood. Last Saturday my brother Borut and his wife Lija came for a visit. We started learning the alphabet, letter Z (Zebra, Zala) is our first choice. I cut Zala's and Kaja's hair yesterday. It was Kaja's first time. We usually get together with Zala's and Kaja's cousins Ajdan and Nena once a week and we play together and have a workshop (well, we draw, glue and make things...). We worked on a train yesterday since Ajdan just loves trains.