Sostanovalki

Rada imam praznike. Božične, novoletne, rojstne dneve, pravzaprav vse praznike. Ti božični so prinesli s seboj spremembo, ki sem jo pričakovala šele čez nekaj mesecev.

Bili so časi, ko sem Kajo pred spanjem nahranila s stekleničko mleka, jo položila v posteljico v najini spalnici in že je bila v deželi sanj. Nato sva še z Zalo dokončali večerni obred in sem sede v fotelju počakala, dokler ni zaspala. Zadnje čase sem jo pokrila, pobožala, ji povedala kaj lepega, razložila, da bom malo posedela pri njej, nato pa moram še nekaj postoriti in v posteljo in je razumela. Odkar pa Kaji raste nov zobek, le stežka in večinoma s stokanjem zaspi in to traja in traja in ritem se je nekako sesul. Potem so na božični večer še pokale petarde, naslednjo noč je burja strašljivo zavijala okoli vogalov hiše in večerni obred se je končal bolj z nočno moro kot ne. Tako je napočil čas odločitve.

Prejšnji petek smo z malo mešanimi občutki Kajino posteljico preselili v otroško sobo k Zali. Prvi večer sta imeli malo žurko, je trajalo kar dolgo, da sta se umirili, saj nič čudnega! Sta navajeni zaspati sami, Kaja pa se je navajala še na novo spalno okolje. Zdi se, da sta zdaj obe zelo zadovoljni sostanovalki ... Priznam, da sem tudi sama zelo zelo zadovoljna...

V nedeljo sem sprejela nov cerkveni poklic, bom učiteljica v razredu Sončkov, malih triletnikov, in se že zelo veselim vseh skupnih izkušenj z njimi! To nedeljo začnemo z novim šolskim letom in uživam v pripravah na prvo učno uro.

Ravno ko pišem, me je možek presenetil z novoletnim darilom - novo mikrovalovno pečico ... hitim, da jo malo preizkusim!

in English: I really like all holidays. Kaja has been having hard time to fall asleep (new tooth), we moved Kaja's crib to Zala's room, they seem to be pleased to be roommates. I've got a new Church calling - a Sunbeam teacher - and I'm very excited about it! As I'm writing this, my husband surprised me with a New Year's gift - a new microwave - I better go and try it out...

Prvo sankanje

V soboto je dobri decemberski mož prinesel sanke in popoldne smo se z avtom napotili v zasnežene hribe nad vasjo. Zala in Kaja sta se tako prvič sankali. Kaja je preizkusila različne položaje vožnje, Zala pa je večinoma skakala po snegu, se metala vanj in plazila. Čisto jo je prevzel. Za veliko radosti je tudi malo snega dovolj.

Na Zalino željo smo postavili majhnega snežaka. Čudovito popoldne smo preživeli. Zaokrožil ga je pogled na morje čez mejo in nepopisno lep sončni zahod, ki smo ga opazovali na poti domov. Dokaznega gradiva žal ni, ker mi je zmanjkalo baterije...

in English: first sledge-riding in the hills just above our village; we made a small snowman; we could see the Croatian coast from the hills and there was a beautiful sunset on our way back home. No photos, sorry, the battery died.

Na obisku pri mojih starših v Idriji

Make a Smilebox slideshow

In English: visiting my parents in Idrija

Iz zadnjih dni

V soboto popoldne smo postavili in okrasili božično drevesce ter tako uradno otvorili božično sezono v našem domu. Hura! Boštjanu je pred dvema letoma uspelo kupiti točno tako smrečico, kot sem si jo vedno želela. Traja sicer kar nekaj časa, da vsako vejo posebej namestiš in oblikuješ, a je vredno vsega truda! Odločila sem se za rdeče – srebrno kombinacijo in okraske iz čipk, ki dajo drevescu poseben pečat (poročno darilo tete Anice, res so prelepi) ter večbarvne lučke. Letos bo zaradi štirih zelo radovednih ročic balončkov manj…in še dva manj sta že…
Uživamo v božični glasbi, risankah in knjigah in ob adventnem koledarju odštevamo nogavice do božiča.
Ne tako prijetna novica je, da sem dva petka nazaj zaradi neprevidnosti in zvedavosti staknila virus na Facebooku. Še isti dan nam je uničil zunanjo DVD enoto, nekaj dni kasneje pa je nehal delati tudi monitor, a verjetno ne iz istega razloga.
V vsem je nekaj dobrega. Ker nekaj dni ni delala DVD enota, sem brskala za risankami po spletu in »odkrila« risanke na YouTube (pridejo kakšni nori trenutki, ko Zalo in Kajo najlažje obe umirim s kakšno lepo risanko in stekleničko s čajem ali mlekom). Poleg božičnih tudi staro slovensko risanko o medvedku Bojanu, pa Barbapapo in toliko drugih! Samo nečesa še nisem ugotovila – ob vsaki piše »Download this video« - pa jih je res zakonito sneti s spleta?

V nedeljo so se otroci v cerkvi med zakramentnim sestankom predstavili z letošnjo temo Sem Božji otrok. Če bi slišali generalko prejšnjo nedeljo, bi…no, saj si je ne bi želeli slišati:-) Na včerajšnjem nastopu pa so se res izkazali, tako z govori in deklamacijami kot s petjem pesmi. V svoji vlogi voditeljice glasbe sem imela priložnost in privilegij, da se pesmi učim skupaj z njimi in me jih je bilo poslušati v pravi užitek. Moja Zala je bila večino časa ob meni ali kje blizu in je bila na trenutke kar prepolna energije in svobodnega duha, no, kot je pač moja Zala:-)

Isto popoldne nas je svak Roni povabil, da poskusimo rojstnodnevno torto - miza je bila tudi drugače polna dobrot, naokoli pa je skakalo vse polno otrok. Kaja in Zala se sprva nista ganili od mene, najraje bi kar obe obsedeli v mojem naročju. Nato sta se razživeli in razigrali in sem ju kar stežka prepričala, da bo treba tudi domov.

in English: Saturday afternoon we decorated our Christmas tree, but with not as many ornaments as usually (may be dangerous for the ornaments and our girls:-) There are lace ornaments on the tree as well (my aunt's wedding gift). Facebook virus destroyed our DVD unit. I "discovered" cartoons on YouTube. This Sunday kids had their annual sacrament meeting presentation and did a great job. My brother-in-law celebrated his birthday and we had a great time visiting them.

Adventni koledar

Vsako leto komaj dočakam december, predbožični čas in prazniki so moj najljubši del leta! Lani smo prvič obesili adventni koledar iz naših nogavic. Vsak je dobil za to priložnost po en nov par. V nogavice sem skrila bombonček, liziko, čokoladni kovanec, kos sestavljanke, napihljiv balonček,... Ob večerih je Zala uživala, ko je lahko izbrala eno od nogavic in skupaj smo pogledali vanjo. Tako bomo s tem božičnim običajem nadaljevali, le da bo tudi Kaja več kot samo opazovalka! Bo pa letos vse še bolj adventno in še slajše, saj sta včeraj od Barbare dobili čokoladna adventna koledarja in bomo okenca na njem odpirale že zjutraj...

in English: we started a new Christmas tradition last year, an advent calendar made of our socks and stockings. There is something sweet or a baloon or something inside each of them.

Delo plemeniti...

Ko sem bila majhna, sem rada gledala risanko o majhnem in velikem zajčku. Vsako jutro je veliki zajček prebudil malega. "Vstani, greva delat!" Mali zajček je seveda želel še poležati in je vprašal: "Zakaj pa?" "Ker delo plemeniti," mu je odgovoril veliki zajček. To je postala ena od mojih priljubljenih misli. V veliko zadovoljstvo mi je opazovati Zalo in Kajo, kako radi pomagata! Ne sicer zato ker sta mamica in atko sanjarila, kako bosta otroke že od malih nog poučila o vrednoti dela:-) Pri njiju je v vsakem primeru delo igra in igra delo. Sama pa sem se skozi oči starša prepričala, kako igra plemeniti.

Zale ni treba dvakrat prositi, da trga solato na listke - sama ji le očistim velike liste!

Zala zelo rada pomaga pri pripravljanju tort in peciv. Dodaja sestavine, meša s kuhalnico, poskuša testo. da ne omenim, kakšno je potem vse naokrog:-)

Kaja mi pomaga podajati kose perila. Včasih je bila to priljubljena Zalina igra. Kakšni kosi so ji tako všeč, da jih nosi po stanovanju. Saj večkrat pomislim, da bi tla pred tem morala pomiti !

Zala žlice in vilice spravlja iz posode iz pomivalnega stroja naravnost v podstavek za pribor. Nože pospravim jaz. Kot enoletnica mi je pomagala tako, da je pribor jemala iz posode in mi ga podajala.

Kaja mi pomaga posesati tla. Dejansko je čisto nora na sesalnik. Zelo rada pleza po njem in mi obrača gumb za moč sesanja.

in English: Work or play? Work ennobles you and so does playing. Zala and Kaja as our little helpers...

Simpatične vsakdanjosti

Toliko simpatičnih vsakdanjosti iz življenja najine dvoletne Zale in enoletne Kaje bi si rada zapomnila in se jih spominjala, ko bova imela vnuke in pravnuke ... in veliko časa :-) Nekatere mi privabijo nasmeh, druge ogrejejo srce. Ne bi rada pozabila, kako...

... Zala po umivanju zob steče po stanovanju in vzklika "Čisti zobki! Čisti zobki!"

... prisrčno si Zala in Kaja nazdravita s stekleničkama za čaj ali vodo in rečeta "čin čin". Ko sem to videla prvič, kar nisem mogla verjeti:-) Enkrat sva si z Boštjanom nazdravila pred Zalo in se ji je zdelo prav imenitno, vadila je z nama, potem pa naučila še Kajo.

... Zala kaže Kaji knjigo in ji razlaga, kaj je kaj.

... se Kaja stisne k atu Tonetu in mu reče "moj".

... včasih Kaja hodi po stanovanju z ninico (svojo odejico) v roki in stekleničko v ustih.

... Zala pelje ali nosi svojega gugalnega konjička vsepovsod naokrog po stanovanju - včasih skupaj gledata risanke, molita, poslušata glasbo. Najdem pa ga tudi na kakšni postelji ali mizi...

...se Kaja prisrčno zahvali z "ala" (prevod: hvala). Isto uporabi tudi, ko ti nekaj ponudi - morda pa nas želi le spomniti, da se ji moramo zahvaliti:-)

... Zala pri štetju do deset (večino se je verjetno naučila iz risanke o kravici Katki) običajno izpusti številko štiri.

... Kaja reče "Ja, pou" (prevod: Ja, prav.) Pred kar nekaj meseci je to začela uporabljati Zala - prej se sploh nisem zavedala, da to toliko uporabljam:-)

... si Zala zadnje čase med obroki sezuje copatke.

... Zala zamenjuje "kn" z "nk" - "onko" je torej "okno", "lunka" je"luknja".

...Kaja večkrat vrže kakšno igračko ali še čisto uporabno reč v koš za smeti - vidi nas tri, pa se ji verjetno zdi, da mora tudi ona.

...Zala razlaga Kaji, kaj sme in predvsem, česa ne sme (Kaja, ne! Atko, mamica rabi. ali Kaja, ne. Padla bum bum.)

in English: cute things about Zala and Kaja from our everyday life that I would like to remember, just like Zala running around and shouting "Clean teeth! Clean teeth!" after she brushes her teeth; or Kaja throwing toys or something useful in the dustbin - she sees us throwing things in and follows the example:-); or Zala explaining to her little sister what she should or shouldn't do; or Zala taking her shoes off while eating...

Vse najboljše, Boštjan!

Ja, a ni neverjetno, kako človek kar tako čez noč stopi v "srednja zrela" leta:)? Boštjan je to soboto praznoval 30. rojstni dan. Nekaj let je starejši kot takrat, ko sva se spoznala, a meni zgleda vse boljše...Iskrena voščila in pozorna darilca najdražjih, dobra hrana, prijetna družba, domača skutna torta s sadjem - tako nekako bi na kratko opisala naše popoldne in večer.

Tudi jaz sem dobila darilo. Ko sva se pred spanjem pogovarjala, mi je Boštjan omenil, da je bil to njegov najboljši rojstni dan. Kaj lepšega bi lahko slišala? Veselim pa se že petka, ko bova uživala v rojstnodnevnem darilu, ki si ga je želel od mene: večerjo zunaj doma v dvoje!

P.S. Hvala, Barbara, da si prijela fotoaparat v roke...

Nič nas ne sme presenetiti!

V mojih otroških letih je bil to slogan vsakoletnih vaj za reševanje v primeru naravnih ali drugačnih nesreč. Pri dveh malih ustvarjalnih deklicah se mi zdi, da bi morala na presenečenje postati že imuna, pa skoraj vsak dan doživim ali manjši šok ali presenečenje! Saj sta prav posrečeni...
Velikokrat se le za trenutek odmaknem ali obrnem hrbet in že se začnejo dogajati zanimive stvari. V nedeljo zjutraj sem samo skočila pripravit stvari za previjanje in zaslišim Zalin "Jaz tudi!" (zelo priljubljena fraza...). Stečem in vidim, kako je Kaja prvič sama zlezla v košaro za perilo, Zala pa za njo, in sta se lepo igrali.
V petek sva z Zalo mešali testo za torto. Obrnila sem se in namazala pekač in nato ob dodajanju sestavin opazila, da ji je medtem uspelo vmešati tudi plodove šipka (nimam pojma, kje jih je dobila, verjetno si jih je spravila v žepek, ko so se sušili). In ni bilo enostavno vsakega posebej poiskati in izvleči na dan!
Kak dan prej je po tekanju sem in tja kar naenkrat v stanovanju zavladala tišina (to je vedno znak alarma!), pa ju najdem, kako je Zali uspelo odkleniti omaro z oblačili v otroški sobi in sta marljivo in hitro vse potegnili ven. Omaro, ki sem jo uspela pospraviti le tako, da sem Zalo in kajo za ta čas pustila v varstvu pri Boštjanovi mami...
Ja, to življenje res ni dolgočasno!

Kajin četrti zobek je tu!

To gotovo spada na seznam vsega, za kar sem lahko danes hvaležna... Ne le, da ji vsak nov zobek pomaga pri hranjenju, z vsakim smo tudi bližje prespanim nočem! Kaja je zaradi prihajajočega zobka zadnja dva tedna zelo slabo spala, se pogosto zbujala, jokala in stokala in me v spanju klicala. Se mi je zdelo, da več časa preživim pokonci kot v postelji. Le crkljanje s stekleničko z mlekom ali čajem v ustih in kakšna svečka so ji občasno pomagali.
Prepričana sem bila, da bo dobila zgornjo enico, ki je že tik pod dlesnimi, pa sem se uštela, v sredo sem v ustih zagledala čisto majhen delček drugega zobka, dvojke. Majhen delček, a kako velika razlika, že dolgo ne pomnim tako mirne noči!

Zrno na zrno pogača, copatek na čevelj...palača?

Ne, to ni kakšna modernistična skulptura ali razstava, niti ne gre za tekmovanje za najizvirnejše otroško delo. V sredo zvečer sta Zala in Kaja spravili iz omarice v hodniku vse copatke in čevlje in se precej časa igrali z njimi. S tem se res zamotita! Zala se je seveda strinjala, da bo ob koncu pospravila, potem pa mi bo smela pomagati pri pripravljanju kolačkov iz ovsenih kosmičev in sadja. Zelo rada namreč stresa sestavine v skledo in meša in poskuša testo, po moje ne izpusti nobene peke.
Ko je bil čas za kolačke, sem jo opomnila. Čez nekaj časa sem iz kuhinje pokukala na hodnik, in glej, tla so bila res prazna in pospravljena, le vrata omarice so še ostala odprta! na mojo prošnjo jih je zaprla, da ne bi Kajine ročice vsebine spet raznesle naokrog. Moram priznati, da sem bila vsa zadovoljna, da je vse potekalo tako gladko, hitro in lepo... Zala si je nadela predpasnik in zamešali sva testo. Ko so bili kolački v pečici, sem stopila na hodnik in zagledala tole umetnijo! Sem se prav nasmejala, saj je res potekalo vse gladko in hitro, ko pa si Zala tako predstavlja pospravljanje čevljev:-)
Ta kup sva brž zatem pospravili skupaj...

Ali ste vedeli...?

Vsak konec leta od poroke sem se lotila, da bom izdelala družinski koledar za naslednje leto. Vseboval bi tako datume in fotografije kot kakšne zanimivosti o nas. Koledarja mi še ni uspelo dokončati, je pa tako pred par leti nastal ta dokument, ki sem ga zdaj malo spremenila in dopolnila. Nekatere stvari morda že veste, po vsej verjetnosti pa bo tudi kaj novega. Ste torej vedeli,...

... da je Boštjan zaprosil Bojano za roko na istem kraju, kjer sta se spoznala stara mama Milka in stari ata Maks, na Mašunu?
... da sta bila Bojana in njen stric Marko celo osnovno šolo sošolca?
... da se je Boštjan pozimi z boardom spustil s Snežnika?
... da je Zala shodila prej, kot ji je na dan prikukal prvi zobek?
... da je Boštjan prvič povabil Bojano na zmenek v kino in sta si po dogovoru ogledala Petra Pana?
... da se je Bojana naučila večino ljudskih pesmi med spravljanjem sena ali na družinskih druženjih v Doleh, ko so jih teta, strici, bratranci in sestrične in sploh vsi sorodniki radi prepevali?
... da so šli mali Boštjan, Nataša in Barbara običajno spat brž, ko je mama slišala, da so bili na TV zajčki, pa se je navihancem kdaj uspelo izogniti postelji tako, da so utišali glasnost zvoka na TV?
... da je stari ata Karel Bojano v otroških letih klical Marjanca (po njegovi mami)?
... da so Bojani popoldan po porodu namesto Kaje Rebeke po pomoti pripeljali pokazat njeno malo prijateljico Lino? Obe mamici slišiva namreč na ime Bojana, sva rojeni 1. septembra in sva deklici rodili s carskim rezom z le par urnim zamikom. Kot sva kasneje ugotovili z Linino mamico, pa sva tudi obe študirali angleščino. Se sliši že kar neverjetno, a ne?
... da je Bojana v petem ali šestem razredu znala strojno molzti krave pri stari mami v Doleh?
... da je včasih Boštjan brez težav zmazal dve nedeljski kosili – najprej pri stari mami Milki v Straži, kjer so jedli prej, nato pa še doma z družino?
... da so se nekoč mali Borut, Bojana, Mateja in Renato poleti igrali skrivalnice v gozdu in Bojana je med skrivanjem, žal samo s kratkimi hlačkami na sebi, sedla na trhel štor, saj ni vedela, da v njem domujejo ose? Sledilo je zelo boleče popoldne…
... da se je Bojana najprej naučila napisati besede Bojana, mama, ata in Boruta? Boruta zato, ker so se vse pomembne besede ja končale na črko a!
... da je stara mama Marija velikokrat pri peki kruha v krušni peči spekla tudi male hlebčke kruha za Boruta in Bojano, ki sta jih imela strašno rada?

Majhen korak za človeštvo, a velik korak za Kajo...

...in dobra novica za moj hrbet, ki se je v zadnjih tednih pridno sklanjal. Kaja je shodila! Ja, ponedeljek, 13. oktober 2008, je pomemben mejnik v Kajinem življenju. Odprl se ji je nov svet - z višine cca 80 cm je razgled precej boljši kot z višine 30 cm:-)
Prvič je napravila več kot tridesetih korakov skupaj. Večino popoldneva je vsa zadovoljna prehodila, padala in zopet vstajala...z Zalo pa sva zavzeto opazovali njen napredek, jo spremljali in spodbujali. Pomembna lekcija za življenje: Ni pomembno, če padeš, pomembno je, da se pobereš, vstaneš in greš naprej. Pa še ena: Vedno je dobro imeti ob sebi nekoga, ki te spodbuja.
Tako zdaj v naše veliko veselje koraca sem in tja po stanovanju in lovi Zalo, ki se ji skriva. Največkrat z le enim copatkom ali v nogavicah z obloženim podplatom, saj si copatke vztrajno sezuva...ne vem, ali se rada igra z ježki ali pa je po mamici in tetkah podedovala ljubezen do življenja brez copat:-)